Ginekologinja z velikim G: “Ženska v stiski ne potrebuje pomilovanja, ampak moč”

Intervjuji 31. Okt 202417:34 2 komentarja

Ginekologinja in vodja zdravstvenega varstva žensk v Zdravstvenem domu Ljubljana Šiška Tinkara Srnovršnik je ena tistih zdravnic, ki svoje delo dojemajo kot poslanstvo. In ravno zato velja za zelo priljubljeno med pacientkami, ki jo opisujejo kot toplo in razumevajočo zdravnico, kar je v različnih zdravstvenih situacijah, v katerih se ženska lahko znajde, izjemno pomembno. V svoji ambulanti se srečuje tudi s težkimi temami – (pred)rakavimi spremembami, spontanimi splavi, nasiljem. Kako se s tem spopadajo ženske in kako se sama?

V življenju žensk ginekologi odigrajo pomembno vlogo, saj jim morajo stati ob strani ob pomembnih življenjskih prelomnicah in se znati tudi primerno odzvati ob za žensko težkih trenutkih. Ginekologinja in vodja zdravstvenega varstva žensk v Zdravstvenem domu Ljubljana Šiška Tinkara Srnovršnik spada med tiste zdravnike, ki svoje delo opravljajo izjemno predano. Prepričana je, da ginekologi niso samo zdravniki, ampak tudi zaupniki.

V intervjuju za N1 je spregovorila o tem, kako pomemben je ginekolog v življenju vsake ženske, kaj vse vidi v ambulanti in kako se kot zdravnica sooča s težkimi diagnozami. Pri svojem delu spremlja zdravje več generacij ene družine, k njej prihajajo mame, hčerke, sestre, babice. Opozorila je tudi na prodajo prehranskih dopolnil prek spleta, obiske ginekologa po menopavzi in na pasti pornografije, ki so jim podvrženi predvsem mladi. Zakaj ji skoraj vsak dan zvoni telefon?

V ambulanti sprejemate mame, hčerke, babice, k vam prihajajo celotne družine. Se namen obiska med mlajšimi in starejšimi ženskami razlikuje?

Težave so zelo povezane s starostjo. Mlajše ženske, sploh najstnice, imajo veliko vprašanj o telesnih spremembah, spolno aktivne pa zanima predvsem kontracepcija. Posebno vejo obravnav predstavljajo nosečnice. Pri menopavznih ženskah se pojavljajo predvsem z menopavzo povezane težave, na primer oblivi, nespečnost, razdražljivost. Po menopavzi prihajajo zaradi suhe nožnice, bolečine. Skratka zelo specifično.

Tinkara Srnovršnik
Tinkara Srnovršnik (Foto: Uroš Kokol/N1)

Se vam zdi, da ženske v nekem obdobju nehajo hoditi na preglede?

Pokazalo se je, da so problematične predvsem ženske takoj po nastopu menopavze, saj se v zadnjih letih rak materničnega vratu najpogosteje pojavlja pri ženskah po 50. letu starosti, ki se ne udeležujejo rednih presejalnih pregledov ZORA. Program sicer vabi na preglede do dopolnjenega 64. leta starosti, tudi večina ambulant je tako organizirana, da ženske opomni, naj se naročijo na pregled.

“Ženska takrat ne potrebuje našega pomilovanja, ampak moč”

Vaše delo je usmerjeno v več vidikov ženskega življenja. Se vam ženske zelo zaupajo?

Da. Mislim, da je ravno v tem čar nas, izbranih ginekologov. Nismo samo zdravniki, ampak tudi neke vrste zaupniki.

Srečujete se tudi s težjimi diagnozami – rakom, spontanim splavom. Kako se soočate s tem?

Ostanemo profesionalni. Seveda smo empatični, ampak mislim, da je v težkih trenutkih bistveno, da ostanemo profesionalni. Ker ženska takrat ne potrebuje našega pomilovanja, ampak moč. Prav je, da pošteno povemo in ne zmanjšujemo realnosti težav.

Spontani splav je težek primer, ko ste ga ravno omenili. V praksi vidimo, da imajo ženske pogosto občutek krivde, da so same pripomogle k temu. Zato jim je treba takoj na začetku povedati, da krivda ni na njihovi strani. Besede so zelo pomembne. Velikokrat se mi ženske na kontrolnem pregledu po spontanem splavu zahvalijo, rekoč, hvala, ker ste mi to povedali, saj sem bila prepričana, da sem sama kaj napravila narobe. Tako da tudi empatija mora biti.

Ginekologi ste zelo vpeti tudi v proces zdravljenja (pred)rakavih sprememb. Vam to odgovarja?

Ko obravnavamo predrakave spremembe, ženske zdravljenje in del pregledov opravljajo na sekundarni ali terciarni ravni, nato pa se kontrolni pregledi v skladu s smernicami izvajajo dalje pri izbranem ginekologu. Povezanost med ravnmi je zelo pomembna, saj bo ženska slej ko prej z obravnavo nadaljevala pri izbranem ginekologu.  Absolutno se mi zdi v redu, da smo tako vpeti v proces in da ostajamo v stiku.

Vidite tudi, če je ženska žrtev nasilja. 

Kot ginekolog ne posegaš samo v intimno, ampak tudi družinsko življenje. Seveda lahko opaziš odraz družinske dinamike. Ženske nam včasih tudi zaupajo o svojih družinskih težavah, lahko pa smo o tem obveščeni s strani različnih strokovnih služb. Srečamo se tudi s primeri spolnega napada, vendar obravnava žrtve pogosteje poteka v urgentni ginekološki ambulanti, ko je že bila podana prijava suma kaznivega dejanja in izdana ustrezna odredba o strokovnem pregledu. 

Primarni sistem v Sloveniji ‘zavidljivo’ dober

Med pogovorom je Srnovršnik poudarila, da je v Sloveniji primarni nivo ginekologije, kar zadeva stik s pacientkami, zavidljivo dobro urejen. V Veliki Britaniji, kjer je bila v času specializacije na izmenjavi, denimo zdrave nosečnice obravnavajo družinski zdravniki in babice, ginekolog pa samo v primeru patološke nosečnosti. Sistem učenja ultrazvoka je drugačen, tako da niti starejši specializanti še ne poznajo dobro osnov, medtem ko pri nas to znanje zelo zgodaj osvojimo. “Ni vse tako rožnato v zahodnoevropskih državah, kot si mogoče predstavljamo, zato je potrebno našo primarno raven vzdrževati.” 

Nosečnica
Foto: Egon Parteli/N1

“Vedno znova me fascinira, koliko je mitov in polresnic”

O težkih tematikah se vse več govori tudi zaradi družbenih omrežij in spleta. Imate občutek, da je internet razbil nekatere stigme, ženskam dal dodatno znanje s področja reproduktivnega zdravja?

Včasih ravno obratno. Pri obravnavi mladih žensk, ki razmišljajo o hormonski kontracepciji, me vedno znova fascinira, koliko mitov in polresnic je še vedno prisotnih kljub vsej poplavi informacij: ali se bom zredila, ali se bom zredila, ali bom res imela težave pri zanositvi, ali je treba napraviti pavzo, da se telo “očisti”. Gre za cel kup mitov in neresnic, ki so bili v znanstvenih raziskavah že zdavnaj ovrženi in so lahko celo škodljivi. 

kontracepcijske tablete
Foto: Profimedia

Pojavljajo se tudi osebne zgodbe, ki pa ženskam s podobnimi izkušnjami zagotovo pomagajo prebroditi te zahtevne izzive.

Za nekatere stvari je internet zagotovo dober. Sploh če gledam v luči svojega svetovalnega dela mladostnikom na spletnem portalu tosemjaz.net pod okriljem NIJZ Celje. Splet jim nudi anonimnost in varnost za prosto izražanje. In seveda, kar ste omenili – moj odgovor lahko doseže veliko več uporabnikov. Druga stvar pa je, komu boš verjel. Ko govorimo o medicinskih polresnicah, je na koncu uporabnik tisti, ki se bo odločil, ali bo tej stvari verjel ali ne.

Na družbenih omrežjih se prodajajo tudi različna prehranska dopolnila za sindrom policističnih jajčnikov, uravnavanje hormonov. Kako gledate na to? 

Kar zadeva nakupe prek spleta, svetujem previdnost. Za nas zdravnike je moreče, da se včasih oglašujejo, kot da bodo rešila vse težave, pa se ne bi smela. Takšno oglaševanje je prepovedano. Posebej je treba poudariti, da nobeno prehransko dopolnilo ne more nadomestiti uradnega zdravljenja, če že govorimo o sindromu policističnih jajčnikov, niti uravnotežene prehrane, če govorimo o kakšnih drugih stanjih. Polagam na srce, da čudežev ni pričakovati.

Prehranska dopolnila, ki naj bi rešila vse, se pojavljajo tudi za blaženje simptomov menopavze.

Področje menopavze je eno izmed tistih, kjer se ženske pogosto poslužujejo različnih, na trgu prosto dostopnih prehranskih dopolnil, kot so sojini izoflavoni, grozdnata svetilka, maca, kitajska zelišča ali svetlinovo olje.

Na podlagi izsledkov številnih raziskav v zadnjih letih je ginekološka stroka v Sloveniji pred kratkim izdala revidirana strokovna stališča, da je premalo dokazov, da bi jih lahko priporočali.  

Ima pa pri lajšanju menopavzalnih težav zagotovo svoje mesto izguba telesne teže, obetajoče rezultate pa dajejo tudi nove učinkovine, ki neposredno vplivajo na termoregulacijski center v možganih.

Ko se že pogovarjamo o nekoliko bolj polemičnih temah, bi omenila še načrtovani splav. V nekaterih evropskih državah, pa seveda tudi drugod, pravico že več let omejujejo, v sosednji Italiji in na Hrvaškem pa se veliko ginekologov odloči za ugovor vesti. Je v Sloveniji težko narediti splav?

Dostopnost do splava je zelo dobra. Je sicer nekaj ginekologov, ki uveljavljajo ugovor vesti, ampak na splošno gledano z dostopnostjo do umetne prekinitve nosečnosti pri nas ni težav. Slovenija je, kar se tiče zaščite reproduktivnih pravic žensk, izjemna država. V svetu temu marsikje ni tako.

Pri nas je pred kratkim odmeval primer ugovora vesti, a pri izdaji kontracepcijskih tabletk v lekarni. Kako gledate na to?

Da določeni farmacevti v lekarnah zaradi uveljavljanja ugovora vesti ne želijo izdati kontracepcije, ni nova stvar. Proces dela mora biti organiziran na način, da je izdaja predpisane kontracepcije mogoča kadarkoli, ne glede na ugovor vesti farmacevta, ki takrat dela.

“Velika težava dostopnost pornografije”

Poleg dela v ambulanti svetujete tudi v spletni svetovalnici za mladostnike tosemjaz.net. Kakšno je delo z mladimi?

Malo za šalo, malo zares, žalosti me, da peša raba slovenščine (smeh). Drugače pa so tudi pri mladih različna vprašanja, od povsem splošnih, ki zadevajo telesne in duševne spremembe, do nekoliko bolj resnih, ko so dekleta že spolno aktivna in se pojavljajo s tem povezane težave.

Na žalost me še vedno vsako leto znova presenetijo vprašanja deklic, starih 12, 13 let, ki so dobile prvo menstruacijo in so v stiski, kako naj to povedo mamici. To mi pove, da v družini ni osnovne komunikacije o nečem tako fiziološkem, kot je menstruacija, kaj šele o kakšnih bolj perečih temah. Mladi so sicer zelo iskrivi, neposredni in seveda mi je potem tudi v ambulanti lažje, ker vem, na kakšen način razmišljajo in kako gledajo na svet. 

Svetujete že 15 let. Se vam zdi, da se današnji mladi razlikujejo od prvih generacij, ki so se k vam obračale po nasvete? Ali mladi danes drugače gledajo na spolnost, telesne spremembe?

Če sva že govorili o družbenih omrežjih in spletu, je tukaj velika težava dostopnost pornografije. Pornografija zelo izkrivlja dejansko podobo spolnosti, čemur sledi razočaranje v realnem življenju. Da je to skrb vzbujajoče, ugotavljajo tudi druge stroke, ki se ukvarjajo s temi temami, psihologi, seksologi, antropologi, sociologi. Veliko je prikazov škodljivih spolnih praks in nasilja pri spolnih odnosih, zato nekatera dekleta danes nasilni spolni odnos že dojemajo kot nekaj normalnega, sprejemljivega. To zagotovo ne vodi v pravo smer

Izkrivljanje dejanske podobe spolnosti se kaže tudi z vprašanji. Tako na primer 12-letnega dečka zanima, zakaj njegov penis ne dosega dolžine 20 centimetrov, edina skrb, ki tare najstnico ob vstopu v spolnost, pa je, zakaj ni trikrat doživela orgazma. To zagotovo izhaja iz teh vsebin, ki so, bodimo realni, preveč prosto dostopne, mladi danes pa so izjemno digitalno pismeni. Tukaj je razlika med mladimi včasih in mladimi zdaj. 

V vaši ambulanti naj bi bil vedno navzoči mladi zdravniki v času sekundariata ali specializacije, tudi študenti medicine. Kakšno je delo z mladimi v ambulanti?

Ta mesec izjemoma nimam nikogar (smeh). Mladi so zelo zagnani, kar mi daje upanje za prihodnost. Zelo lepo se vpeljejo v delo, v sam ambulantni tim, in tudi ženske jih lepo sprejmejo. Je pa res, da v našo ambulanto pridejo v ginekologijo usmerjeni mladi, zato je lažje. Meni, kot mentorici je v veselje, ko vidim, koliko napredujejo v tako kratkem času, običajno je to mesec ali dva kroženja. 

Srnovršnik opaža, da študenti medicine v ambulanto pogosto pridejo z napačnim občutkom, da je delo dolgočasno. Delo v ambulanti to spremeni, dodaja. “Vidijo, da ni tako, da je ginekologija v resnici zelo lep poklic, kjer vodiš ne samo mame, ampak tudi njihove hčerke, babice, tete, sestre, skratka vpet si lahko v celo družino.”

“Vidimo, kako mlade ženske tavajo in iščejo ginekologe”

Ne moremo mimo pomanjkanja ginekologov na primarni ravni. Kako ga občutite?

Verjetno je najbolj tipičen primer, ko ženske na dnevni bazi kličejo v ambulante in sprašujejo, ali še sprejemamo nove pacientke. Sicer pa delo poteka popolnoma normalno, vse razpoložljive termine imamo bolj ali manj polno zasedene. Podobno je tudi v drugih ambulantah. 

Kaj vas glede prihodnosti najbolj skrbi?

Predvsem je skrb vzbujajoče, da v prihodnosti lahko nastane manko ginekologov zaradi upokojevanja. Še posebej je to lahko težava na obrobju, v ruralnih območjih. Podobno, kot lahko na primarni ravni že spremljamo pri pediatriji in družinski medicini.

Preden ste prišli v Ljubljano, ste kot ginekologinja delali v ZD Sežana. Lahko potegnete nekaj vzporednic pri pomanjkanju kadra?

Ravno to, kar sem že omenila. Preden sem nastopila službo v ZD Sežana, so tam že vrsto let iskali nadomestilo za ginekologa, ki se je upokojil, in tudi po mojem odhodu je nastala težava. Ruralna območja, kot denimo Idrija, so za mlade manj zanimiva, in tovrstno problematiko je potrebno aktivno naslavljati.  

Kljub kadrovski krizi na področju primarne ginekologije Srnovršnik ostaja previdna glede tega, da bi del ginekoloških pregledov in obravnave nosečnic prevzele diplomirane babice in diplomirane medicinske sestre, ki so sicer ginekologu v izjemno pomoč. “Obravnava ženske v ginekološki ambulanti je preveč kompleksna, da bi jo zreducirali zgolj na tehnični odvzem brisa materničnega vratu vsaka 3 leta, ko se včasih izkaže, da je potrebno sočasno napraviti še ultrazvočni pregled. Enako velja za zdrave nosečnice, kjer lahko obravnava prav tako kadarkoli postane kompleksnejša in jo je potrebno ustrezno razširiti. Zakaj bi menjali paradnega konja, ki ga imamo v Sloveniji in ki nam ga marsikdo zavida – torej da nosečnost, preventivo, kurativo, svetovanje o kontracepciji in hormonskem nadomestnem zdravljenju vodi zdravnik specialist, se pravi nekdo s končano 6-letno medicinsko fakulteto in petletno specializacijo.” Obenem dodaja, da z dodatnim delom pride dodatna odgovornost. V Sloveniji je temeljni odgovorni nosilec opravljanja zdravstvene dejavnosti zdravnik, zato ostaja pri prenosu odgovornosti na drug zdravstveni kader zadržana. 

Pomanjkanje ginekologov, o katerem se pogovarjava, poskušata obravnavati tudi ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica. Omenjajo se možne rešitve, med njimi večja vključenost babic v obravnavo nosečnic, sprejema se novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva reševanje z uvedbo zdravstvenih regij. Kje vi vidite rešitve?

Če govorimo o mreži javne zdravstvene službe po zdravstvenih regijah, je za načrtovanje potrebnega dovolj kadra. V primarni ginekologiji ga primanjkuje že zdaj, predvsem pa so zaskrbljujoče projekcije za prihodnost zaradi predvidenega večjega števila upokojitev.

Treba se je zavedati, da imajo pravico do izbire osebnega ginekologa vse ženske od 13. leta dalje, kar pomeni, da lahko v sistem vsako leto vstopajo nove in nove generacije mladih žensk. Morda takoj ne bodo potrebovale pregleda, vsekakor pa bodo o tem pričele razmišljati najkasneje v 20. letu starosti, ko bodo prejele vabilo programa ZORA za prvi odvzem prvega brisa materničnega vratu. Takrat vidimo, kako mlade ženske tavajo in iščejo proste ginekologe.

Zelo pozitivno se mi zdi, da mladi zdravniki, ki jih zanimata ginekologija in porodništvo, še pred specializacijo pridejo v ambulanto za mesec ali dva. Dejanski stik, ki ga imajo z ambulantnim delom in vpetost v samo delo, sta pomemben dejavnik pri njihovi odločitvi glede prihodnosti. Tukaj vidijo, da le ni tak ‘bav bav’. Enako velja za študente medicine, ki zadnja leta k nam prihajajo v sklopu obvezne klinične prakse v 1. letniku študija.

Omenili ste, da ženske kličejo v ambulante in sprašujejo, ali se še lahko opredelijo. Tiste, ki ne pridejo na vrsto, se odločajo tudi za obisk zasebnih ginekoloških ambulant. Bi lahko rekli, da se dogaja privatizacija ginekologije?

Srčno upam, da ne bo šlo v to smer. Vse sile je treba usmeriti v čim večjo vključitev zainteresiranih mladih zdravnikov v sam delovni proces in jim ambulantno delo čim bolj približati, tako da je tukaj še lahko nekaj rezerve. Je pa seveda to tek na dolge proge in če lahko karikiram – ne moremo teči petih maratonov hkrati, kot to počnemo zdaj, koliko maratonov zapored je še mogoče preteči?

Najpomembnejša lekcija, ki jo kot ginekologinja poskušate predati naprej?

Odnos med zdravnikom in pacientom je vedno vzajemen. Podkrepljen mora biti s pošteno in odprto komunikacijo, pa čeprav zna ta biti včasih zelo neposredna in boleča. V našem timu nam veliko pomeni, ko nam ženske povedo, da nam zaupajo in da se pri naši obravnavi počutijo varne.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje