Filmska zgodba znane vplivnice slovenskih korenin

43-letna Kristina Kuzmič je mama treh otrok in spletna vplivnica, ki se v svojih videih duhovito, predvsem pa iskreno loteva materinstva. Ne samo materinstva, ampak življenja, ki ji je prineslo visoke vzpone in nizke, boleče padce. Ko je po ločitvi z dvema otrokoma živela v dvosobnem stanovanju, ki si ga je delila s sostanovalko, padla na dno in zasovražila samo sebe, je začela kuhati za druge. Kot amaterska kuharica je s svojimi kulinaričnimi videi prepričala žirijo in nato zmagala v resničnostnem šovu Oprah Winfrey, za nagrado pa dobila svojo kuharsko oddajo. Je iskrena, odprta in duhovita. Ve, da življenje prihaja v valovih in obdobjih, zato tudi na preprosto vprašanje Kako ste, odgovori Danes sem super, bomo videli, kako bo jutri. S Kristino Kuzmič smo se pogovarjali tik pred predstavitvijo njenega knjižnega prvenca v Ljubljani, s katerim želi biti drugim v pomoč, ki jo je sama potrebovala v najtežjih trenutkih. Ker življenje ni popolno, zato nihče ne pričakuje, da moramo biti popolni mi.

Pri vas vse izvira iz materinstva in hrane, zato začniva pri tem. Kaj je za vas materinstvo in kaj bi sporočili materam, ki mogoče preživljajo težke trenutke, ali tistim, ki nosijo občutek krivde, da niso bile dovolj dobre? Kje med vsem tem najde svoje mesto kuhinja?

Moj cilj, tako mojih videov ali moje knjige ali česarkoli, kar delam, je biti drugim tisto, kar sem sama potrebovala, ko mi je bilo najtežje, ko sem bila na dnu. Menim, da imamo starši pogosto previsoka pričakovanja do sebe ali jih ima svet do nas. Mislimo, da moramo biti popolni starši, da bi bili dobri starši. To ni res. Nemogoče je biti popoln. Nismo prijazni do sebe. Ves čas imamo občutke krivde, sramu, mislimo, da si naši otroci zaslužijo boljše. Vedno pravim, da kruti dnevi niso tako kruti, če nismo kruti sami do sebe. To mi je močno pomagalo v življenju. Bodi prijazen do sebe, ne pričakuj, da boš popoln, nikoli ne boš. Tvoji otroci ne potrebujejo popolnega starša, ampak prisotnega starša. Kuhinja pa ... preprosto rada jem, in če hočem jesti, moram kuhati.

Kako ste živeli pred 15 leti in kako živite danes?

Pred petnajstimi leti sem se ločila, imela sem dva majhna otroka. Hči je bila stara leto in pol, sin samo tri leta. Preprosto sem hotela oditi iz zakona, brez drame, zato nisem prosila za denar, zaradi česar sem bila zelo revna. Z otrokoma sem si delila majhno sobo, spala sem na tleh, ker nisem imela denarja niti za posteljo. Kar je bilo še težje od tega finančnega stresa, je bilo dejstvo, da sem samo sebe resnično sovražila. Počutila sem se kot zguba, ker sem ločena, ker sem tako živela in otrokom nisem mogla privoščiti vsega, kar sem si želela. Resnično sem bila depresivna. Danes je življenje drugačno, boljše. Najbolj mi je pomagalo, da sem od sebe nehala pričakovati nerealne stvari, nehala sem se osredotočati na vse, kar nisem, česar nimam in česar ne morem imeti. Namesto tega gledam, kaj lahko, kaj imam in kako iz tega vsak dan ustvarim nekaj dobrega. To mi je zares pomagalo.

video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljsotkuzmipopolni060722-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="4554388"]

V nekem trenutku življenja ste jedli hot dog z Oprah na parkirišču. Kakšna je bila ta izkušnja? Kam ste šli s tega parkirišča?

V knjigi to opisujem podrobneje, ampak ko sem bila na dnu in sem samo sebe sovražila, ker sem mislila, da sem nesposobna, sem se odločila osredotočiti na to, kar lahko, kar znam. Edino, kar znam, je kuhati. Zato sem se odločila, da bom vsako sredo kuhala večerje za kogarkoli, ki večerjo potrebuje. To me je rešilo. Ugotovila sem, da v življenju lahko dam nekaj dobrega in da nisem tako grozna oseba. To mi je pomagalo pridobiti samozavest in me rešilo. Nato sem se odločila narediti nekaj kulinaričnih videov, deliti nekaj receptov. Če skrajšam to dolgo zgodbo, Oprah mi je dala kulinarično serijo. Popolnoma šokirana sem bila. Nekaj let pred tem sem spala na tleh, naenkrat pa mi je Oprah dala avto in serijo. Še vedno se počutim, kot da sanjam, ko to pripovedujem, ampak to mi je dalo samozavest, da odprto spregovorim o svojih življenjskih izkušnjah, o materinstvu.

V knjigi zanimivo opisujete ta trenutek, ko na parkirišču z Oprah jeste hot dog.

Da, tudi to je bilo kot neke sanje. Zakaj sem tu in jem hot dog z Oprah, najvplivnejšo žensko v ZDA, morda celo na svetu.

Kaj vam je dejala? 

Prijela me je za ramena. Trudila sem se, da se ne polulam, ker me Oprah grabi za ramena in mi reče: "Ostani pristna. Ti si to, kar si, in ne pretvarjaš se, da si nekaj, kar nisi. Ne primerjaš se z drugimi, ne poskušaš biti kot drugi. Ostani pristna." To mi je zelo pomagalo. Menim, da imam danes vse te sledilce, ker se vidijo v tej pristnosti.

video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljkuzmioprah060722-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="4554378"]

Pišete pa, da je bila ta zgodba z njeno produkcijsko ekipo tudi grenka, saj ste hitro spoznali, da vas hočejo postaviti v kalupe popolne mame. Kako preseči te občutke, da moramo biti popolni na vseh področjih v življenju? Kako preprosto priti do tega spoznanja, da nismo popolni, ali moramo za to res čez poraze?

Najprej moramo dojeti, da je to velika laž, ker ne moremo biti popolni. To ni mogoče. Vsi tečemo za nečim, česar nikoli ne bomo ujeli. Ni mogoče biti človek in biti popoln. Vsi delamo napake, nimamo vedno odgovorov, ne znamo reševati težav, nimamo potrpljenja za svoje otroke. To je vse normalno. Ko sem se odločila, da ne bom več skušala biti popolna, da ne bom več tako grozna do sebe, ko storim napako, sem zares začela uživati v življenju in materinstvu. Težko je uživati v otrocih in starševstvu, če si ves čas tako krut do sebe in imaš nerealna pričakovanja.

Je to torej vaš nasvet za mame, tiste, ki so šele na poti k materinstvu, in tiste, ki morda premišljujejo, ali sploh imeti otroke? Kaj bi jim v tem trenutku sporočili?

Rekla bi jim: "Ne skrbi, kaj delajo drugi. Ne oziraj se na pritiske." Svet bo vedno izvajal pritiske, da moraš biti takšen ali drugačen, in pritiskal s tem, kaj vse narobe delaš. Vse to moraš prezreti in se odločiti, da vsak dan daš vse od sebe pri tem, kar znaš. Hkrati pa je treba imeti v mislih, da vse od sebe ne bo vsak dan videti enako. So dnevi, ko to pomeni, da sem vse opravila, bila sem dobra mama, vse sem skuhala, vse sem uredila. So pa tudi dnevi, ko vse od sebe pomeni, da sem vstala iz postelje in zaradi tega nisem izvajala pritiska nase.