Luka Mesec za N1: Volilni rezultat ni edini rezultat, ki v politiki šteje

Intervjuji 04. Maj. 202206:06 > 05. Maj. 2022 16:203 komentarji
Delite:
Luka Mesec
Foto: Aljaž Uršej/N1

Med poraženke državnozborskih volitev nedvomno sodi tudi stranka Levica, zato je Luka Mesec že na volilno nedeljo ponudil odstop z njenega čela. Vendar pa svet stranke odstopa ni sprejel in je Mescu podelil mandat za pogajanja o vstopu v levosredinsko vlado. Ta so se včeraj tudi formalno začela, še vedno pa v političnih krogih in v javnosti niso osamljena razmišljanja, da je Levica v koalicijska usklajevanja vstopila s figo v žepu in da ni sposobna prevzeti odgovornosti za vodenje ministrstev. Mesec odgovarja, da to ne drži. Prav to, da bi Levica prevzela vodenje ministrstev in se izkazala z delom v vladi, vidi kot priložnost, da stranka pridobi več zvestih volilcev. S koordinatorjem Levice smo se pogovarjali, katere resorje bi lahko vodila njegova stranka, ali bi jo v primeru vstopa v koalicijo utegnil zapustiti del članstva, morda tudi poslanec Miha Kordiš, zakaj je gospodarstveniki ne želijo v vladi, ali slab rezultat strank KUL kaže, da je bila ta povezava napaka ...

Lahko po prvem sestanku predstavnikov Gibanja Svoboda, SD in Levice navedete kakšno oceno verjetne prihodnje koalicije. Bo ta naporna?

Sodeč po prvem sestanku bo to dobra koalicija.

Je morda na kakšni točki že prišlo do zaostritve odnosov med vami?

Ne, zaostrovanj na prvem usklajevanju ni bilo. Pogovarjali smo se na splošno, kakšna naj bo nova vlada, kako se bomo lotili koalicijskih usklajevanj, kje pričakujemo težave. Sam sem povedal, da največ problemov pri koalicijskem dogovarjanju pričakujem na področju zdravstva in na področju obrambe. Kot je znano, sem javno kritiziral program, ki ga je nekoč predstavil Golobov kandidat za ministra za zdravje Danijel Bešič Loredan. Sedaj bomo morali doreči, kaj bomo na področju zdravstva zapisali v koalicijsko pogodbo in kakšne cilje bomo naložili prihodnjemu ministru za zdravje. Ta pa bo moral koalicijsko pogodbo izpolnjevati.

Torej bo vaša stranka privolila v to, da bo prihodnji minister za zdravje Bešič Loredan, če ne bo prišla na dan kakšna zanj obremenjujoča zgodba in če bo uresničeval dogovore iz koalicijske pogodbe?

Da, bistveno za nas bo uresničevanje koalicijske pogodbe.

Koalicijski pogovori naj bi šli v smeri, da bi SD pripadla štiri, Levici pa tri ministrska mesta. Očitno bo torej najverjetnejši mandatar Robert Golob do koalicijskih partneric radodaren.

Pogovori gredo v tej smeri, vendar pa se o tem, katera mesta naj bi kdo dobil, še nismo dogovorili in torej kadrovskega razreza še ne bom javno komentiral. Smo se pa že dogovorili, da bomo v vladi predsednik, predsednica in koordinator treh koalicijskih partneric.

Tako rekoč ni dvoma, da bo ministrstvo za zunanje zadeve vodila predsednica SD Tanja Fajon. Kateri resor pa boste vodili vi?

Rekel bom zgolj to, da nekatere informacije, ki krožijo v javnosti, držijo.

V javnosti kroži cel kup informacij. Tako je na primer mogoče slišati, da bi vašo stranko zanimalo ministrstvo za okolje in prostor, a da tega vsaj v celoti ne boste dobili. Prav tako naj bi Levica pogledovala proti socialnemu resorju pa proti ministrstvoma za kulturo in za šolstvo.

To je kar dober povzetek tega, kaj Levico najbolj zanima. Pred volitvami smo vztrajno izpostavljali stanovanja in podnebno politiko. Socialna politika – minimalna plača, pokojnine, prekarci … – je naša dolgoletna tema, prav tako je naša stranka močno angažirana na področju šolstva, znanosti in kulture. Kaj od tega nam bo pripadlo, pa bom povedal, ko se bomo dogovorili o resorjih.

Bi lahko prišlo do tega, da bi se stanovanjski oziroma prostorski del ministrstva za okolje in prostor oblikoval kot samostojen resor?

Ne. Stanovanja morajo, ko se pogovarjamo o novi družbeni pogodbi, postati temeljni del socialne države.

Če vas prav razumem, bi torej prevzeli vodenje resorja, ki bi združeval socialno in stanovanjsko politiko?

Tu bova za zdaj naredila piko.

Luka Mesec
Foto : Aljaž Uršej/N1

Za kakšno preoblikovanje ministrstev se še zavzemate v Levici? Pojavljajo se informacije, da bi se lahko oblikovalo novo ministrstvo ali vsaj urad, pod okriljem katerega bi združili nevladnike, področje beguncev, medijsko zakonodajo … V tej smeri naj bi menda šli tudi predvolilni pogovori s civilno družbo?

Tega še nismo dorekli, zagotovo pa je treba imeti s civilno družbo odprt in spoštljiv dialog, treba jo je vključevati v politike. Na civilno družbo se ne sme gledati kot na nasprotnika ali celo kot na sovražnika, kot je gledala sedanja vlada. Znotraj tega vsebinskega pogoja pa obstaja veliko možnosti, a to bomo dorekli v naslednjih dneh.

Iz dela gospodarstva prihajajo glasna zavzemanja, da bi se prihodnja koalicija uravnotežila in da bi Golob namesto Levice v koalicijo vzel Novo Slovenijo. Očitno si vaše stranke gospodarstveniki ne želijo v vladi.

Tu gre predvsem za interesno nasprotovanje. Pogoj za učinkovito javno zdravstvo, za ustrezne pokojnine in za primerno stanovanjsko politiko so pravični davki. In tu z nekaterimi interesnimi združenji nastanejo težave. Gospodarske zbornice nasprotujejo kakršnikoli debati o prispevkih. Nekateri so zagnali celo kampanjo, ko smo pri oblikovanju koalicijske pogodbe Šarčeve vlade v Levici predlagali, da bi bili vsi dohodki – ne glede na to, ali pridejo iz dela, kapitala ali premoženja – všteti v dohodninsko lestvico. Temu so seveda v prvi vrsti nasprotovali tisti, ki plačujejo precej nižje davke, kot bi jih prinesla dohodninska odmera, oziroma tisti, ki nasprotujejo kakršnemukoli obdavčenju premoženja. Pri čemer ne gre spregledati, da je največji problem neenakosti v Sloveniji premoženjska neenakost.

Se vam bo pri teh vprašanjih uspelo uskladiti z Golobovo stranko, ki sodi v bolj liberalni del političnega prostora?

Dosedanji pogovori z Robertem Golobom nakazujejo, da nam bo uspelo doseči dogovor. Tudi v nekaterih stališčih smo se precej zbližali. Med kampanjo je na primer Golob večkrat povedal, da nasprotuje socialni kapici, da podpira ekonomsko demokracijo in vključevanje zaposlenih v lastništvo, da se zavzema za obdavčitev premoženja. To so le nekateri znaki, da po dolgem času obstajajo možnosti za levosredinsko in ne centristično koalicijo.

Po vaših navedbah bo Levica zlasti trd pogajalec na zdravstvenem in obrambnem področju. Kaj boste pogojevali glede obrambe? Referenduma o članstvu Slovenije v Natu menda ne boste zahtevali.

Ne, ta referendum ne bo pogoj za vstop Levice v koalicijo, bi bil pa koristen, da bi videli, kje je Slovenija po 20 letih članstva v Natu. Nikakor pa ne bomo privolili, da bi se sredstva za vojaške izdatke dvignila na dva odstotka BDP in da bi zapravljali denar za oklepnike. Denar moramo usmeriti v premagovanje kriz, ki pestijo našo državo: v odpravljanje draginje in pomanjkanja stanovanj, v reševanje razpadajočega zdravstva, v skrb za dolgotrajno oskrbo …

Bi lahko vaša stranka katero od točk, o kateri se ne bi mogli uskladiti, izkoristila za izstop iz koalicijskih usklajevanj? Mnogi vendarle ne verjamejo, da bo Levica sposobna sprejeti odgovornost in vstopiti v vlado.

Ne, ne. Levica v koalicijska pogajanja ne vstopa s figo v žepu, temveč želi prispevati k oblikovanju operativne vlade do leta 2030. Želimo biti del vlade, ki bo izpeljala ključne projekte, ki jih Slovenija potrebuje.

Torej lahko že napoveste, da bo Levica v prihodnji levosredinski vladi?

O tem bo odločal notranji referendum v stranki. A če v koalicijski pogodbi ne bo kakšnih res velikih odklonov od politik, o katerih se zdaj pogovarjamo, to ne bi smel biti problem.

Bi vam volilci zamerili, če ne bi vstopili v levosredinsko vlado, ali bi si morda Levica povolilne rane lažje zdravila z opozicijskim premikanjem na skrajni del levega političnega prostora?

Sam sem na stališču, da je mesto Levice v vladi. Seveda ne za vsako ceno, a mislim, da končno obstajajo možnosti, da začnemo preko vlade, in ne iz opozicije, uresničevati naša socialna, ekološka in demokratična prizadevanja.

Bo torej Levica stabilen koalicijski partner?

Seveda. Tudi sam si želim, da dobimo dobro vlado za dva mandata.

Na čem temelji optimizem, ki ga je izrazil tudi Golob, da bi lahko prihodnja levosredinska vlada zdržala dva mandata. Ne nazadnje je večina novih strank iz parlamenta izpadla že po enem oziroma po dveh mandatih.

Naša stranka se je v zadnjih osmih letih veliko naučila in verjamem, da to velja tudi za sredino. Največ se sicer naučiš iz lastnih napak, a najbolje se je učiti iz napak drugih. Verjamem, da je Robert Golob dobro seznanjen z napakami, ki jih je na primer delal Miro Cerar, ki je imel podobno lepo priložnost kot Golob, in da jih ne bo ponavljal.

Koalicija sestanek
Foto : Borut Živulović/BOBO

Nova levosredinska vlada naj bi bila sestavljena do 3. junija. Zakaj z njenim oblikovanjem tako hitite? Želite s tem pokazati, da ste učinkoviti, ali bi radi preprečili morebitne nove sporne poteze sedanjih vladajočih?

Oboje. Želimo pokazati učinkovitost, hkrati pa je naš skupni cilj, da sedanji vladajoči čim prej odidejo. Ti z zadnjimi škodljivimi potezami samo potrjujejo vse, kar smo pred volitvami povedali o naravi Janševe vladavine. Maščujejo se volilcem in jim dražijo gorivo. Rogajo se parlamentu in niso prišli na sejo kolegija predsednika državnega zbora, da bi lahko na seji parlamenta razrešili skorumpiranega ministra za kmetijstvo. Upam, da si bodo ljudje tudi ta zadnji mesec janševine zapomnili, mi pa bomo storili vse, da se čim prej konča.

Pred volitvami ste dejali, da bo Levica v prihodnji levosredinski vladi garant za uresničevanje predvolilnih zavez. Glede na to, da je na volitvah dobila le pet poslanskih mandatov, bo očitno bolj šibek garant.

Ni vse v politiki odvisno od gole moči ali številk. Odvisno je tudi od tega, kakšno je zaupanje znotraj vlade, koliko je prostora za dialog … Prav s tega vidika pa je občutek po prvem dnevu koalicijskih usklajevanj zelo dober: pogovarjali smo se kot trije enakopravni partnerji, drug drugega smo poslušali, točk, na katerih še nismo prišli skupaj, nismo na silo zapirali.

Vam je bilo v dveh letih Janševega vladanja pogosto žal, da ste odrekli podporo Šarčevi vladi?

Tedaj je bila zgodba precej drugačna. V letu dni, ko smo sodelovali s Šarčevo vlado, so nam tako rekoč pri vsakem našem projektu potiskali nož v hrbet; zadnji tak primer je bila zgodba z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Na koncu nam ni preostalo drugega, kot da sodelovanje z vlado prekinemo. Pa ne zaradi Marjana Šarca – z njim in z LMŠ smo zelo dobro sodelovali. Kot ste videli, pa sta dve takratni vladni stranki z lahkoto prestopili v Janševo koalicijo.

Je slab rezultat Levice na tokratnih volitvah tudi posledica prekinitve sodelovanja s Šarčevo vlado?

Po moji oceni so si volilci na tokratnih volitvah želeli predvsem nedvoumnega zmagovalca. Rezultat kaže, da si večina želi levosredinsko vlado, ki bo presekala s histerijo zadnjih dveh let, ki bo imela jasen mandat in bo stabilna. Na neki način je šlo za referendumsko glasovanje.

Ker je bila Levica med strankami KUL najbolj oddaljena od Gibanja Svoboda, je bilo mogoče pričakovati, da bodo Golobovi vaši stranki vzeli najmanj volilcev. A so jih precej enakomerno pobrali vsem levosredinskim strankam.

V določeni meri je tudi Levica postala žrtev tega referendumskega glasovanja. Ko sem na dan volitev ponudil odstop, so me volilci zasuli s sporočili. Precej jih je navedlo, da je del njihove družine glasoval za Roberta Goloba, saj niso želeli dopustiti niti najmanjše možnosti za Janševo zmago, drugi del pa je glasoval za Levico, ker jim je najbliže. Nihče od teh, ki so mi pisali, pa ni želel in ni računal, da lahko Levica postane kolateralna žrtev taktičnega glasovanja.

Luka Mesec
Foto : Aljaž Uršej/N1

Vaši volilci so v glavnem v Ljubljani in v urbanem delu Primorske. Zakaj ne sežete tudi drugam?

Če pogledate ukrepe, za katere je bila v zadnjih štirih letih zaslužna predvsem naša stranka – veliko zvišanje minimalne plače, zaprtje trgovin ob nedeljah, osrednjo vlogo naše stranke pri zvišanju minimalne pokojnine – je jasno, kaj je Levica: stranka na strani dela … Naš problem pa je, da svet in našo zavest o njem oblikujejo krize. Finančna kriza je omogočila, da so v ospredje stopila vprašanja razreda, neenakosti, kapitalizma. Kmalu za tem je migrantska kriza družbo na novo razdelila. Covid kriza je ljudi razdelila na tiste, ki so se cepili, in na one, ki se cepljenja bojijo ali mu nasprotujejo. Kriza liberalizma, ki jo je lastnoročno sprožil Janša, je ljudi polarizirala na podpornike in nasprotnike madžarskega eksperimenta v Sloveniji. In v tej kakofoniji kriz sta naše delo in naš fokus na vprašanja neenakosti, socialne pravičnosti, razreda … zamegljena.

Bi slab rezultat Levice lahko pripisali tudi temu, da so ljudje v vas prepoznali kaviar socialiste, kot vas rada označuje desnica?

Ne. Nam pa desnica neumorno natika roge in nas napada z raznoraznimi diskreditacijami – tudi če so te v popolnem nasprotju druga z drugo.

Del vaše stranke – med njimi tudi poslanec Miha Kordiš – ocenjuje, da je Levica slab volilni rezultat zabeležila predvsem zato, ker se je preveč pomaknila proti sredini.

Če pogledate, kam so šli naši glasovi, vidite, da so šli proti sredini – k Robertu Golobu. Težko torej kupim razlago, da je šla Levica proti sredini in so nam zato glasovi ušli – na sredino. Sam mislim, da je izguba dela glasov Levice v dobršni meri posledica tako imenovanega taktičnega glasovanja. Drugi razlog je zagotovo umazana kampanja, ki jo je desnica širila proti nam. In ko sva prej govorila o krizah: verjetno je celotni KUL plačal ceno tudi zato, ker smo se postavili na stran cepljenja in PCT-pogoja. Tu je imel Golob prednost, saj je na politični parket tudi v tem smislu stopil kot “neomadeževan”.

Vse stranke KUL so dosegle slabši rezultat, kot so pričakovale. Je bilo torej oblikovanje koalicije KUL napaka?

Ne. Združena opozicija proti janšizmu je bila nujna. Skupaj s civilno družbo smo prispevali k veliki mobilizaciji volilcev, smo pa gotovo tudi mi plačali ceno za to, ker se je v javnosti zasidralo prepričanje, da KUL ni bil sposoben zrušiti Janševe vlade. Vendar pa je bil cilj KUL dosežen: več kot dvajset let se volitev ni udeležilo toliko ljudi kot sedaj in referendumsko so zavrnili janšistično politiko. Tudi če nam je sodelovanje v KUL odneslo del volilcev, je bilo vredno – v Sloveniji smo pomagali končati poskus ugrabitve države po zgledu Orbana, Vučića ali Putina. Volilni rezultat še zdaleč ni edini rezultat, ki v politiki šteje.

Bo Levica, če bo vstopila v vlado, doživela pomemben osip članstva, ki takšni potezi nasprotuje? Bi vas lahko zapustil poslanec Kordiš?

Ne. Levica je enotna, svet stranke pogajanja povsem podpira in o vstopu v vlado se bomo odločili skupaj.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar