Marta Kos: Tisti, ki me kritizirajo, tudi zahtevajo, da se pogajamo s Putinom

Kakšna pa so ta zagotovila Vučića, ki jih je dal Evropski komisiji? Do kdaj mora Srbija izvesti te reforme? 

To se mora zgoditi zelo hitro, saj bi Srbija želela, da še v prvi polovici leta, v času poljskega predsedovanja, odpremo tretji sklop poglavij, kar pomeni, da se mora to zgoditi v roku treh do štirih tednov. In prva, ki bo bdela nad tem, da se bo to zgodilo, sem seveda jaz.

Po eni strani gre za tehnični pogajalski postopek, kjer morajo biti določene stvari uresničene. Po drugi strani pa je to seveda tudi politični proces. Mi se moramo pogovarjati z ljudmi, ki lahko premaknejo stvari naprej, stanje v Srbiji stagnira že kar nekaj časa. S kom naj se pogovarjam o tem, da morajo narediti reforme? Ta hip nimam nikogar drugega (Srbija trenutno nima polno operativne vlade; op. a.).

Pogovarjali smo se tudi o tem, kaj se bo sploh dogajalo v Srbiji: ali gredo na nove volitve ali bo nova vlada. In vedno bom zagovarjala to, da je dobro, da se pogovarjamo z ljudmi, pa da si tudi seveda odkrito povemo, kaj je tisto, kar nam ni v redu, in morajo države potem to tudi narediti.

Kaj bi pa bilo po mnenju Evropske komisije najbolje? Prehodna vlada? In če, kakšna? Ali nove volitve? Pred katerimi pa bi bilo seveda treba spremeniti volilno zakonodajo. 

Super, da ste to zdaj rekli. Kot sem rekla prej, Evropska komisija v tej fazi od Srbije zahteva spremembo volilne zakonodaje na način, da bodo volitve lahko potekale na pošten način. In to je pritisk. Veste, ta pogajanja res niso enostavna, s Srbijo se pogajamo že 11 let.

Ko gre za reforme denimo na področju ekonomskega razvoja, gospodarstva, je to morda lažje. Ko pa gre za bistvene stvari, mi jim rečemo "fundamentals", torej za človekove pravice, vladavino prava, boj proti korupciji in proti organiziranemu kriminalu, pri tem pa smo zelo pazljivi.

In zagotavljam vam, da nobena država, ne Srbija ne katerakoli druga, ki ne bo spoštovala svobode medijev, delovanja nevladnih organizacij ali človekovih pravic, ne more postati članica Evropske unije.

Ta hip smo Srbijo spodbudili, da te reforme izvede. Prej ste omenili moj govor v Evropskem parlamentu februarja. Takrat sem izrazila tudi upanje, da bodo protesti študentov in vseh drugih, ki demonstrirajo, privedli do tega, da se bodo te reforme končno tudi zgodile.

"Občudujem izjemno energijo protestnikov"

Zelo ostri so bili odzivi na objavo na vašem profilu tudi v Sloveniji. Več izkušenih slovenskih diplomatov ocenjuje, da vam je pri tej objavi po sestanku z Vučićem zmanjkalo političnega občutka, ostri so bili tudi odzivi nekaterih evropskih poslancev. Klemen Grošelj pa je zapisal, da je bila ta objava "sramota za Slovenijo" in da ste zamudili zgodovinsko priložnost, da bi EU pustila pečat v politiki do Zahodnega Balkana. V ponedeljek so se oglasile še tri nevladne organizacije iz Slovenije, ki so vašo objavo označile kot "škandalozno, hinavsko in zahrbtno", od vas pa zahtevale "jasno obsodbo Vučićevega režima in nedvoumno podporo študentskim protestom ter zahtevam". Vi tudi v tem pogovoru poudarjate, da je civilna družba pomembna. Ali torej lahko uresničite njihovo zahtevo in na tem mestu izrečete "jasno obsodbo Vučićevega režima ter nedvoumno podporo študentskim protestom in zahtevam?"

Zahteve protestnikov, študentov in vseh ostalih lahko uresniči le srbski narod na način, da izbere svojega predsednika in svojo vlado. Evropska unija ne postavlja predsednikov vlad in držav. Nadaljnja usoda Srbije je torej v rokah srbskega naroda.

Zaupam pa, da bo zdaj ta energija, ki je tam zbrana, prispevala k temu, da se bodo potrebne reforme tudi zgodile. Evropska komisija in jaz osebno smo na strani tega, da se te reforme zgodijo.

Zlasti modremu ravnanju srbskih študentov na protestu se gre zahvaliti, da 15. marca v Beogradu ni izbruhnilo vsesplošno nasilje. So pa srbski mediji objavili tudi fotografije in posnetke "batinašev", ki so bili na dan protesta zbrani v Pionirskem parku pri skupščini. Nekateri med njimi so bili zamaskirani, v rokah pa so nekateri držali kladiva. To niso bili protestniki. Zelo verjetno so bili ti ljudje s kriminalnim ozadjem tam z nalogo, da po potrebi izzovejo incidente in nasilje. Ste to opazili in kaj pravite na to? In seveda: obstajajo številni posnetki in pričevanja, da je srbski režim 15. marca proti lastnemu narodu uporabil celo zvočno orožje. 

Občudujem izjemno energijo in pripravljenost protestnikov v Srbiji, da spremenijo razmere, s katerimi niso zadovoljni. Kot sem že rekla, srbski narod je tisti, ki bo odločal o nadaljnji usodi Srbije, in vesela sem, da smo lahko njihovi zavezniki, ko gre za izpolnjevanje teh reform.
Varnostne situacije med protesti so bile velikokrat napete in zahvala gre res posebej študentom, ki so se znali umakniti in so ravnali izjemno modro, da ni prišlo do česa hujšega. Upam, da bodo zdaj preiskave, tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, pokazale, kaj se je dejansko zgodilo.

Ker slišimo zelo različne informacije in jih imam tudi iz prve roke od nevladnih organizacij, ki so me obveščale, kaj točno se je zgodilo.

To ne bo enostavno, ker srbske oblasti uporabo zvočnega orožja vztrajno zanikajo, čeprav so najprej tudi zanikale, da to orožje sploh imajo, pa so potem morale to priznati. Prav v teh dneh sicer srbski predsednik stopnjuje še pritisk na pravosodje – policistom in tožilcem grozi, da bodo zamenjani, če ne bodo prijeli nekaterih protestnikov. Potem pa je tukaj še srbska medijska krajina. V Bruslju imate podatek, da je kar okoli 80 odstotkov vseh srbskih medijev, verjetno pa kar tja do 95 odstotkov pod neposrednim nadzorom srbske oblasti. To se navsezadnje zelo jasno tudi vidi. Kot nekdanji novinarki vam ob tem ne more biti vseeno. Kot komisarka pa povejte, ali je resna država kandidatka za članstvo v EU res videti tako, kot je pod Vučićevim režimom videti Srbija?

Svoboda medijev in neodvisni mediji so, kot sem že prej rekla, eden od pogojev, da lahko država sploh postane članica EU. Ne samo kot nekdanji novinarki, tudi kot komisarki mi je veliko do tega, da to dosežemo.

In še enkrat, proces pogajanj z eno državo se ne zgodi od danes na jutri. To je proces, v katerem mora država na različnih področjih dokazati, da je sposobna spoštovati in usklajevati svojo zakonodajo z evropsko, kjer so svoboda medijev, spoštovanje človekovih pravic in vse, kar izhaja iz zelo pomembnega drugega člena evropske pogodbe. Naša naloga v tem procesu pogajanj je, da Evropska unija pomaga. Če ne, se lahko proces tudi zaustavi. Tak primer je Turčija, pogajanja z njo so od leta 2019 zamrznjena …

... kandidatka je pa že od leta 1999 ... 

Tako je. Imamo pa tudi primer Gruzije, ki je prav tako država kandidatka, ampak tisti hip, ko so sprejeli zakonodajo, ki je ogrozila interese nevladnih organizacij in šla na pot obsodbe istospolnih in tako naprej, smo mi proces zaustavili. Če ni napredka ali je celo nazadovanje, lahko mi v vsakem hipu ta proces zaustavimo.

Ampak tega s Srbijo, upam, da razumete, res nočemo narediti. V interesu Evropske unije je, naša želja je, da Srbija postane članica EU. In tukaj se denimo križajo tudi zahteve srbskih študentov.

To pomeni, kako lahko s skupnimi močmi dosežemo, da bo Srbija nekoč postala članica. Ta pot včasih ni enostavna, želim si, da se bodo razmere v Srbiji spremenile na način, da bodo dosežene reforme in da bodo seveda tudi protestniki še naprej pomagali.

Rada rečem, da je širitev proces, ki zadeva vse segmente družbe. Torej ne samo vlado in parlament, kjer se sprejemajo reforme, ampak tudi vključenost civilne družbe. Ko grem na obisk v države kandidatke, se vedno sestanem s predstavniki civilne družbe – mnoge od njih financiramo –, vedno se sestanem tudi z vplivnimi ženskami, da dobim še en drug pogled na vse to.

V Sloveniji se nam je uspelo zelo dobro in hitro pogajati tudi zaradi tega, ker je veljal splošni konsenz tudi med političnimi strankami, da si res želimo v Evropsko unijo.

"Ne bo pomagalo, če bo šel Vučić 9. maja na vojaško parado v Moskvo"

Tudi civilna družba, ki jo ves čas omenjate, pravi, da je drža Bruslja ne le birokratska, ampak tudi dvolična. Francija bo Srbiji dobavila nova vojaška letala v vrednosti kar 3,2 milijarde evrov. Letališče v Beogradu upravlja francosko podjetje. EU je lani s Srbijo podpisala sporazum o izkoriščanju litija, tam je bil tudi bivši nemški kancler Scholz, ki je podpis tega sporazuma pozdravil v imenu večje surovinske neodvisnosti Evrope. Po srečanju s predsednico Evropske komisije v torek pa je Vučić dejal, da bo EU rudnik litija v dolini Jadar zdaj razglasila za svoj strateški projekt izven meja Unije in da sta se z Ursulo von der Leyen pogovarjala tudi o vlaganjih v srbsko orožarsko industrijo. Ključni temi za EU pa sta trenutno ravno večja konkurenčnost, za kar Unija potrebuje surovine, in oboroževanje Evrope, Srbija pa orožje proizvaja. Je to to? Vučić lahko to dostavi, EU pa je v zameno do njega popustljiva in blaga, le za to naj poskrbi, da v Srbiji ali regiji ne bi izbruhnilo neobvladljivo nasilje? In ali je to, gospa Kos, v resnici tudi bistvo vašega sestanka z Vučićem in njegovega srečanja s predsednico Evropske komisije?

Če ste me prej dobro poslušali, si lahko sami odgovorite na to vprašanje. Povedala sem, kaj sem rekla gospodu Vučiću, da pričakujemo od njega. Cilj je tudi, da države kandidatke čim prej vključujemo v različne aktivnosti, ki jih v Evropski uniji že izvajamo, omenjali ste obrambo …

... smo vas slišali, ampak sprašujemo vas o vseh teh ravnokar naštetih interesih, ki jih Evropska unija v Srbiji nedvomno ima. Ali to vpliva na to popustljivost Bruslja do Srbije, ki jo mnogi v Srbiji vendarle zaznavajo.

Ne vem, v čem bi bila Evropska unija popustljiva, če eksplicitno zahteva reforme, ki jih zdaj Srbija mora narediti. Razumem pa, da nekateri zaradi izkušenj v preteklosti imajo takšno stališče. In z mojim delom – šele štiri mesece sem komisarka za širitev – bom dokazala, da res ni popuščanja na poti v Evropsko unijo.

Kar pa ne pomeni, da Evropska unija že danes ne upošteva, kje lahko države kandidatke prispevajo k varnosti in obrambi Evropske unije. Tudi na način, da je država dobro gospodarsko razvita, da bomo lahko gradili skupno evropsko obrambo in da bomo lahko vsi v Evropi bolj varni.

To delamo že z vsemi kandidatkami, denimo s pomočjo tako imenovane postopne integracije v Evropsko unijo. To pomeni, da ne samo Srbija, ampak tudi ostale države kandidatke na določenih področjih za vključevanje v sisteme ne bodo čakale na polnopravno članstvo, ampak jih vključujemo že tudi zdaj.

"Upam, da gospoda Vulina v novi vladi ne bo"

Sicer pa srbske oblasti vsem na očeh sedijo na več stolih in tudi to se vidi skozi posle. Rusiji je srbska oblast tako rekoč prepustila naftno in plinsko industrijo v državi, hkrati pa so v Srbiji dobili zatočišče tudi mnogi ruski vohuni, ki so jih države EU izgnale po začetku vojne v Ukrajini. Vučić se pred Evropo rad pohvali, da je Ukrajincem pomagal s strelivom, predvsem z granatami, a jim pomoči v orožju ne daje, tako kot ostale članice EU, pač pa ga prodaja. Sin Donalda Trumpa bo v Beogradu na prizorišču Natovega bombardiranja zgradil luksuzni hotel. Kitajska se je v Srbiji dokopala do rudnika bakra in železarne, ceste in železnice pa Srbija gradi s kitajskimi krediti. Torej: vsakemu nekaj posla, karavana gre dalje, srbsko sedenje na več stolih pa tudi. Vas to ne moti? Da Vučić evropski ideji sploh ni predan, prihaja pa na pomembne sestanke v Bruselj, ki Vučiću po besedah evropske poslanke iz vaše politične opcije Irene Joveve v tem trenutku srbske realnosti zgolj dajejo težo in veljavo?

Karavana ne gre dalje, v tem se motite. Eden od pogojev, da lahko država postane članica Evropske unije, je 100-odstotna uskladitev z evropsko zunanjo in varnostno politiko, Srbija je trenutno na 56 odstotkih – to merimo ves čas sproti, mesečno –, medtem ko imamo štiri države, ki so že na 100-odstotni usklajenosti, med njimi so Severna Makedonija, Albanija in Črna gora.

Ve se, da bo to eden od zelo pomembnih elementov, in spogledovanje z Moskvo zagotovo Srbiji na tej poti ne bo pomagalo. Kot tudi zagotovo ne bo pomagalo, če bo predsednik Vučić 9. maja šel na vojaško parado v Moskvo. Brez skrbi, da to vse beležimo, si bomo zapomnili in bo vplivalo na naše vrednotenje te poti.

Še enkrat, pogoji, kaj mora država narediti, so jasni. Enim državam to hitreje uspeva, ene se ustavijo, ene gredo celo nazaj in moja oziroma naša naloga je, da bomo spremljali Srbijo, kako ji bo to uspevalo.