Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović poziva slovenske oblasti, da ustavijo opazno nazadovanje svobode izražanja in medijske svobode.

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je objavila memorandum o svobodi izražanja in medijski svobodi v Sloveniji, v katerem poroča o opaznem nazadovanju na teh področjih. Izpostavila je, da je javna razprava prevečkrat sovražna, pogoste pa so tudi kampanje blatenja zoper različne posameznike in organizacije, ki izražajo kritična stališča. To škoduje svobodi izražanja in lahko zmanjšuje medijsko svobodo, je opozorila.

Poziv oblastem

Slovenske oblasti so v zadnjih mesecih napravile nekaj potez, ki spodkopavajo možnost svobodnega izražanja neodvisnih mnenj, je opozorila. Pozvala jih je, da se potrudijo zmanjšati družbene napetosti in naj spodbujajo medsebojno spoštovanje ter izmenjavo mnenj. Posebej je člane pozvala, naj spletne komunikacijske platforme uporabljajo odgovorno in spoštljivo.

Svoja stališča je komisarka oblikovala, potem ko se je srečala s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem, pravosodno ministrico Lilijano Kozlovič, ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom, varuhom človekovih pravic Petrom Svetino, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik ter direktorico agencije za komunikacijska omrežja in storitve Tanjo Muha. To so slovenski sogovorniki, ki jih je komisarka v memorandumu navedla z imeni. Sestala pa se je tudi z novinarji različnih medijev, strokovnjaki za medije, akademiki, politiki in predstavniki civilne družbe.

Polarizacija

Zniževanje nivoja komunikacije je po mnenju komisarke v Sloveniji opaziti v javnih nastopih politikov, prispevkih tradicionalnih medijev ter v komentarjih posameznikov na spletu. Čeprav številni primeri napadalne komunikacije, za katere je izvedela, niso nujno sovražni govor, vendarle kažejo na zaskrbljujočo polarizacijo v Sloveniji, je zapisala. Omenila je grafit na vhodu v hišo predsednika stranke SNS Zmaga Jelinčiča ter grafit pred Hojsovo hišo. Pa tudi raziskavo spletnega portala Pod črto o anonimnih spletnih profilih, povezanih s stranko SDS.

Očitno tisti, ki je packal po mojih vratih ni videl napisa zgoraj. pic.twitter.com/OyzmrazC8I

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) April 20, 2021

Danes popoldan na pragu naše hiše. Nestrpnost, poblaznelost levićarjev je vse hujša! pic.twitter.com/Lx4q7bQvH3

— Aleš Hojs (@aleshojs) April 17, 2021

Na svobodo izražanja vplivajo pogosti napadi predsednika vlade in SDS Janeza Janša ter drugih predstavnikov vlade in SDS na nevladne organizacije, akademike in druge kritične posameznike. Opozorila je na disciplinski postopek zoper sodnico Urško Klakočar Zupančič, ki je bila kritična do Janše, ter prispevke medijev blizu SDS. Nova24TV, Škandal24 in e-Maribor so na primer učiteljico Bojano Pustinek Miočič obtožili nezakonitega organiziranja protestov.

Komisarka je z obžalovanjem ugotovila tudi, da slovenska vlada očitno uporablja epidemijo covida-19 za omejevanje pravice do protestov s prepovedmi in zelo visokimi kaznimi. “Oblast bi morala najti ravnotežje med skrbjo za zdravje ter pravico do mirnega zbiranja,” je zapisala.

Napadi na novinarje

Obžalovanja vredno se ji zdi tudi poslabševanje razmer za medijsko svobodo. Nabor težav je zelo dolg, je zapisala. Zaznala je fizični napad na fotografa Boruta Živulovića med protesti 5. novembra lani, verbalni napad na ekipo TV Slovenije, ki ji je napadalec tudi spustil zrak iz pnevmatik, pismo z belim praškom, ki ga je prejela novinarka TV Slovenija Eugenija Carl, primere nadlegovanja in ustrahovanja novinarjev, tudi prek kazenskih ovadb, omejevanje dostopa do javnih informacij ter ukrepi zoper javne medijske hiše RTV Slovenija in Slovensko tiskovno agencijo. V memorandumu je komisarka že drugič pozvala slovensko vlado, naj za STA vendarle zagotovi financiranje.

Na odnos slovenske vlade do medijev po mnenju komisarke kažeta tudi Janšev zapis Vojna z mediji, objavljen na spletni strani vlade, ter raziskava o medijski krajni, ki so jo za vlado naredili njej naklonjeni raziskovalci s Fakultete za medije. Hojsa je vprašala o tvitih, ki jih o novinarjih objavljajo on, direktor urada za komuniciranje Uroš Urbanija in drugi politiki SDS. Novinarji ne smejo biti imuni pred kritikami, je odgovoril notranji minister.

Izpostavila je na primer članek na spletni strani Časnik.si, kjer je avtor Ingo Paš zapisal, da se bo morda našel nekdo, ki bo televizijski voditeljici Eriki Žnidaršič zarinil nož med rebra. Oblastem v Sloveniji je komisarka posebej priporočila, naj v družbi sproži razpravo o poniževanju novinark, ki ga je zaznala.

Ob vseh problemih, ki so v slovenskem javnem in medijskem prostoru nastali v času aktualne vlade, je komisarka opozorila, da ima Slovenija že od prej težave z regulacijo medijev. Prepričana je namreč, da bi bilo treba povečati transparentnost lastništva slovenskih medijev. Omenila je novinarsko preiskavo portala Pod črto, kjer so ugotovili, da končni lastniki tednika Mladina sploh niso znani. Če se bo posegalo v medijsko zakonodajo, pa se to ne sme zlorabiti za še dodatno zmanjševanje moči medijev, je poudarila.