40 let krasil dom dediča kozmetičnega imperija, zdaj bo podiral rekorde

Zadnji portret Gustava Klimta je pred dvema letoma presegel vse njegove prejšnje rekorde, saj je bil na dražbi prodan za 108 milijonov dolarjev (okoli 93 milijonov evrov).

A kot kaže, bo rekord avstrijskega slikarja zdaj znova presežen s prodajo skoraj dva metra visokega portreta mlade dedinje, ki je bil zadnja štiri desetletja v lasti Leonarda A. Lauderja, dediča kozmetičnega imperija Estée Lauder.

Portret Elisabeth Lederer naj bi po poročanju CNN prihodnji teden prodali za več kot 150 milijonov dolarjev kot najdražji kos na dražbi Lauderjeve zbirke, ki jo gosti britanska dražbena hiša Sotheby’s.

V zbirki sta sicer še dve drugi Klimtovi deli, ocenjeni na več kot 70 oziroma 80 milijonov dolarjev. Celotna zbirka bi tako lahko skupaj presegla vrednost 400 milijonov dolarjev (345 milijonov evrov).

Med Klimtovimi deli je portret Elisabeth Lederer, hčere njegovih najbogatejših dunajskih mecenov, širši javnosti manj znan. Zaključen je bil dve leti pred umetnikovo smrtjo leta 1918.

Likovne podobe, ki obkrožajo Lederer v portretu, so verjetno navdihnjene z deli kitajske umetnosti iz njegove zbirke, medtem ko naj bi bila njena kitajska zmajeva halja simbol moči. Kot piše CNN, naj bi se Klimt težko ločil od slike, saj jo je ustvarjal več let.

Sliko rešilo judovsko poreklo

Klimt je približno 15 let, preden je naslikal Elisabeth, naslikal tudi njeno mater Sereno. Njen portret danes visi v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku.

Obe sliki sta se izognili uničenju med drugo svetovno vojno, ko so nacisti zaplenili obsežno umetniško zbirko družine Lederer. Mnoga njihova Klimtova dela so bila prikazana na razstavi leta 1943 na Dunaju, nato pa so jih shranili v grad Immendorf, ki je proti koncu vojne zgorel. Portreta družinskih članov pa na razstavo niso vključili zaradi njihovega judovskega porekla – in prav to ju je rešilo.

Portret Lederer je bil leta 1948 vrnjen Elisabethinemu bratu Erichu, v čigar lasti je slika ostala do leta 1983, ko jo je kupil trgovec z umetninami Serge Sabarsky. Dve leti kasneje ga je prodal Lauderju, ki se je takrat že zanimal za Klimtova dela. "Ne morem dovolj poudariti, da je bil pravi zgodovinar," je o Lauderju za CNN povedala umetnostna zgodovinarka Emily Braun, ki je bila njegova svetovalka skoraj 40 let. "Fascinirali sta ga evropska zgodovina in kulturna dediščina ... Po eni strani je imel osebno povezanost in družinsko ozadje, po drugi pa zgodovinsko zavest o tem, kaj je Klimt pomenil v vrhuncu dunajske kulture. In tretjič – prepoznal je tudi estetsko moč teh slik. Imel je izjemno oko," je dodala.

Slika je le redko zapustila Lauderjev dom v New Yorku: enkrat je bila razstavljena v Muzeju moderne umetnosti in nekajkrat v galeriji Neue Galerie New York, katere ustanovitelj je Lauderjev brat. Leta 2017 je Lauder portret posodil kanadski Narodni galeriji, kjer je ostal vse do začetka letošnjega leta.