Menu Item
Unesco je sprejel odločitev o vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med državami predlagateljicami je bila tudi Slovenija.
V sredo je medvladni odbor Unescove konvencije iz leta 2003 na zasedanju v Bocvani sprejel odločitev o vpisu babištva na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Nominacijo so v sodelovanju z ministrstvi ter strokovnjaki s področja kulture in javnega zdravja pripravila združenja babic iz osmih držav: Kolumbije, Cipra, Nemčije, Kirgiške republike, Luksemburga, Nigerije, Toga in Slovenije.
Babištvo je že sedmi vpisani element iz Slovenije na reprezentativnem seznamu. Lani sta bila nanj vpisana tradicija reje lipicancev in čebelarstvo v Sloveniji. Na seznamu so še Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje.
Babištvo kot kulturna praksa
Babištvo vključuje znanja in veščine, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Babice zagotavljajo neprekinjeno oskrbo in podporo med naravnimi procesi nosečnosti, poroda in po rojstvu. Pri tem uporabljajo z dokazi podprte raziskave, intuicijo ter empirično in tradicionalno znanje, je v izjavi za javnost zapisalo ministrstvo za kulturo.
Večina izvajalcev babištva je žensk, a lahko ta poklic opravljajo tudi moški.
“Letošnje leto je za babištvo zelo pomembo, saj obeležujemo 270 let izobraževanja babic na Slovenskem. Kulturološki vpliv babištva pa sega še dlje v zgodovino, saj so bile babice od nekdaj tesno vpete v vsako skupnost, v kateri so nudile nenadomestljivo pomoč ženskam, otrokom, družini in celotni družbi. Pri tem so vseskozi razvijale znanja za čim bolj strokovno, kakovostno in varno babiško skrb, s čimer so vzpostavile edinstveno dediščino znanja in veščin, ki je danes dobila pomembno potrditev tudi pri organizaciji Unesco,” je povedala Saša Matko, predsednica Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi.
Nesnovna kulturna dediščina vključuje žive tradicije s področja plesa, gledališča, glasbe, ustnega izročila, znanja o okolju in obrtnih tehnik. Od leta 2003 se je Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine pridružilo 180 držav.
Ob vpisu je ministrica za kulturo Asta Vrečko povedala, da je na vpis na seznam ponosna, saj ima babištvo bogato zgodovino in je neprecenljiv del naše kulturne dediščine.
“V zadnjih letih smo priča hitrim spremembam v družbi, ki so prinesle tudi spremembe v družbeni vlogi babic. Babištvo ni le strokovno področje, ampak tudi dragocen del naše identitete in skupnega spomina. Znanje babic se prenaša iz generacije v generacijo, bogati se z izkušnjami in prilagaja sodobnim potrebam. Poleg strokovne opore, ki jo nudijo porodnicam, nudijo posebno človeško toplino, razumevanje ter podporo tako materam kot družinam. Z vpisom babištva na Unescov seznam nesnovne dediščine človeštva izkazujemo spoštovanje do te pomembne tradicije in hkrati spodbujamo njeno ohranjanje v sodobnem svetu,” so njeno izjavo navedli na ministrstvu.
