Menu Item
Danes je svetovni dan haikuja. Ta, na videz preprosta pesniška oblika je precej priljubljena. Za njo pa se skriva več, kot bi si mislili. Kot izziv smo jo postavili tudi umetni inteligenci.
Morda se vam je že kdaj zgodilo, da vas je nekaj tako prevzelo – ali sončni zahod, izginjajoči oblak, nasmeh ljubljene osebe ali pikapolonica na regratovem cvetu – da ste pomislili, da je to vredno pesnitve. Ko ste hoteli svoje občutke v resnici opisati ali o videnem zgolj razmišljati, pa vam je zmanjkalo besed … Odlična priložnost za haiku, katerega svetovni dan je 17. aprila.
Kaj je haiku? Pravilo 5-7-5
Haiku je pesniška oblika, ki izvira iz Japonske. Tam je visoko cenjena oblika poezije. Wikipedija ga opisuje kot pesnitev, ki “skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti”.
Haiku ima preprosto strukturo, ki si jo je zelo lahko zapomniti. Upoštevati je treba le pravilo 5-7-5, ki pove, da je haiku trivrstična pesnitev, v kateri imajo besede v prvem verzu pet zlogov, v drugem sedem in v tretjem spet pet. Na prvi pogled zelo preprosto, vendar ni čisto tako. Prvi verz idealnega haikuja naj bi namreč ponazarjal osnovno podobo, ozračje, naznanitev čustva oziroma misli. Ta podoba pa naj bi se dopolnila z zadnjim verzom, medtem ko naj bi bilo v osrednjem verzu izraženo tisto, kar sproži oziroma privede do take dopolnitve, še piše na Wikipediji.
Kratka zgodovina haikuja
Začetki haikuja segajo v 13. stoletje, današnje ime in obliko je dobil v 19. stoletju. Za enega najpomembnejših piscev haikuja velja japonski pesnik, avtor in literarni kritik iz 19. stoletja Masaoka Šiki, ki kljub časovni oddaljenosti še danes velja za enega največjih mojstrov te pesniške oblike. V svojem kratkem življenju – živel je le 35 let – naj bi ustvaril skoraj 20.000 kitic.
Haiku je v deželi vzhajajočega sonca postal izjemno priljubljen, k čemur sta pripomogla še dva mojstra, Mačuo Bašo in Uešima Onicura. Prvi je bil tako pomemben za zgodovino haikuja, da so ga še 100 let po njegovi smrti imenovali za “svetnika poezije”.
Nedolgo zatem je haiku našel tudi pot na zahod. Za to naj bi bil najbolj zaslužen nizozemski diplomat Hendrik Doeff, ki je v 19. stoletju na Japonsko prišel kot predstavnik nizozemske vzhodnoindijske družbe. Doeff, ki je med drugim napisal japonsko-nizozemski slovar, se je navduševal tudi nad vzhodnjaško poezijo. Hitro ga je prevzel tudi takrat novi in na videz preprosti haiku.
Zahod sprva nad haikujem ni bil preveč navdušen, šele v drugi polovici 20. stoletja pa je, hkrati s takrat modernim navdušenjem nad vzhodnjaško filozofijo in estetiko, postal bolj opažen in priljubljen. Tako so se nad njim navdušila mnoga svetovno znana imena, na primer argentinski pisatelj Jorge Luis Borges in nobelovca, pesnik in pisatelj Octavio Paz ter Dag Hammarskjöld, ki pa ni bil literat, pač pa politik, prav tako Richard Wright, klaviaturist slavnih Pink Floyd.
Haiku tudi na sončni strani Alp ni ostal neopažen. Z njim so se poigravali ali ga občudovali tudi slovenski pesniki in pesnice – na primer Vladimir Gajšek, Pavla Gruden, Ivan Folarič – Feo.
Bi napisali haiku? Le pogumno!
Kako naj bi svetovni dan haikujev praznovali drugače, kot da bi napisali ali poskusili napisati haiku. Če se želite poskusiti v tem, kar pogumno. Seveda se zgoraj opisane medsebojne povezanosti verzov ni treba držati kot klop, pomembnejša sta trivrstičnost in število zlogov – vsaj na začetku. In kot vsepovsod drugod tudi za pisanje haikujev velja, da vaja dela mojstra.
Predvsem pisanje haikujev vzemite kot obliko sprostitve, ki vam lahko pomaga pri pobegu od vsakdanjih pritiskov, saj je povezano z opazovanjem, občutenjem in zavedanjem narave ter svoje notranjosti.
Seveda smo poskusili tudi sami in nastalo je to:
Ni tako težko.
Pravilo je preprosto.
Lahko tudi ni.
Kakšen haiku je napisal ChatGPT
Doseči idealen haiku je umetnost in terja čas. Če sami nimamo časa in volje, nam lahko pomaga umetna inteligenca. Klepetalnemu robotu ChatGPT smo naročili, naj sestavi haiku. In kot se zanj spodobi, s tem ni imel velikih težav. V nekaj sekundah nam je postregel z naslednjim:
Zvonovi cvilijo.
Ptički veselo pojo.
Pomlad prihaja.
Struktura haikuja je nedvomno pravilna, saj upošteva pravilo 5-7-5. O umetniški vrednosti ali globini haikuja, ki ga je sestavila umetna inteligenca, pa bi lahko razpravljali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje