Menu Item
Umetnina italijanskega slikarja Antonia Solaria je bila leta 1973 ukradena iz muzeja v italijanskem mestu Belluno. Pristala je pri vdovi iz Norfolka, a je noče vrniti, čeprav ji slika menda ni preveč všeč, saj jo spominja na bivšega moža. Umetnino je v preteklosti skušala prodati na dražbi, a neuspešno.
Umetnina Madonna and Child (Madona z otrokom, op. a.) iz 16. stoletja slikarja Antonia Solaria je bila ukradena iz muzeja v mestu Belluno na severu Italije.
Zdaj je v lasti ženske iz Norfolka, ki pa je noče vrniti, čeprav je renesančno delo uvrščeno v policijsko bazo ukradenih umetnin. Italijanski muzej je sliko kupil leta 1872 in v njem je ostala vse do leta 1973, ko je bila, tako kot številna druga dela, tarča tatov. Nekatere umetnine so kmalu našli v Avstriji, Solarijevo delo pa je končalo v lasti Barbare de Dozsa. Umetnino je namreč leta 1973 v dobri veri kupil njen zdaj že pokojni in bivši mož Baron de Dozsa. Do ločitve sta jo hranila v svojem dvorcu iz 16. stoletja v Norfolku, ki naj bi ga britanski kralj Henrik VIII. označil za svojo “malo podeželsko palačo”, poroča britanski Guardian.
Pred leti je de Dozsa sliko skušala prodati prek dražbene hiše, vendar neuspešno. Delo je opazil nekdo, ki je povezan z muzejem v Bellunu, in potrdil, da je umetnina na seznamu najbolj iskanih predmetov, ki ga vodi policija, pri čemer sodelujejo tudi Interpol in italijanski karabinjerji. Čeprav so delo zasegli, zaradi zamud, ki so nastale ob pandemiji covida-19, italijanskim organom ni uspelo predložiti ustreznih dokumentov, ki jih je zahtevala britanska policija, zato so umetnino leta 2020 vdovi vrnili.
“Umetnina jo spominja na nekdanjega moža”
Christopher Marinello, odvetnik, specializiran za umetnine, je Barbaro de Dozsa večkrat skušal prepričati, naj umetnino vrne zakonitemu lastniku, a za zdaj neuspešno. Lastnica se je namreč sklicevala na zakon o zastaranju iz leta 1980, ki določa, da se lahko oseba, ki kupi ukradeno blago, po več kot šestih letih prizna kot njen zakoniti lastnik, če nakup “ni bil povezan s krajo”.
Marinello se sicer ob tem sprašuje, zakaj britanska policija umetnine ni vrnila Italiji, če je bila ta ukradena. “To kaže, da organi pregona Italiji niso znali pomagati. Britanska policija je dejala, da ženska ni storila kaznivega dejanja, zato ga kot takega ne morejo obravnavati. Gre za civilno zadevo,” je dejal. Vdovi je po poročanju Guardiana pisal tudi Carlo Cavalli iz muzeja v Bellunu. “Čeprav vam je bila umetnina vrnjena, še ne pomeni, da imate do nje pravico,” ji je sporočil.
Odvetnik Marinello je ustanovitelj podjetja Art Recovery International, ki se ukvarja z ukradenimi umetninami in ima sedež v Londonu, Benetkah in New Yorku. Med njegovimi dosedanjimi najdbami je Matissova umetnina, ki so jo leta 1987 ukradli iz Muzeja moderne umetnosti v Stockholmu in se je za 25 let za njo izgubila vsaka sled, dokler se ni pojavila v Londonu. Verjame, da ima de Dozsa moralne argumente, da sliko vrne, še posebej ker naj ji ne bi bila tako všeč, da bi jo obesila. “Umetnina ni razstavljena, saj jo spominja na nekdanjega moža,” je dejal po poročanju tiskovne agencije AP.
Na drugi strani pa naj bi lastnica po pisanju Guardiana trdila, da je morala, da bi zadevo rešila, poleg stroškov skladiščenja in zavarovanja plačati še več kot 7.000 evrov za sodne stroške. Marinello, ki je dejal, da jo je razumel, da bi umetnino vrnila, če bi ji povrnili te stroške, je po dovoljenju italijanske policije našel zavarovalnico, ki bi jih plačala, a si je nato vdova domnevno premislila.
“Njen soprog za umetnino leta 1973 ni mogel plačati več kot nekaj sto evrov. Zdaj je vredna od 70.000 do 95.000 evrov. Noče sodelovati, razen če ji bodo izplačali celotno vrednost slike, vendar umetnine ne bo mogla nikoli prodati. Nobena legitimna dražbena hiša se je ne bo dotaknila. Karabinjerji jo imajo v svoji bazi podatkov in je nikoli ne bodo umaknili. Takoj ko bo slika odpotovala v Italijo, jo bodo zasegli,” je dejal.
Zadeve je komentirala tudi policija Norfolka. “Centralni organ Združenega kraljestva (UKCA) je norfolški policiji svetoval, naj umetnino izroči gospe de Dozsa, saj je minilo več let, italijanske oblasti pa se v zvezi s preiskavo niso odzvale. Umetnino smo vrnili,” je dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje