Menu ItemV ljubljanskem Cankarjevem domu je na predvečer dneva reformacije potekala osrednja državna slovesnost. Slavnostni govornik, minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon je poudaril pomen reformacije za to, da je slovenščina danes prisotna tudi v digitalnem svetu. Proslava je v ospredje postavila 440. obletnico izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnico Narodne in univerzitetne knjižnice.
Podpredsednik vlade ter minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Matej Arčon je kot slavnostni govornik poudaril, da dan reformacije s svojo simbolno močjo sega v srce in bistvo slovenstva in v tisti skupni temelj, ki ga čutimo in nosimo vsi s seboj.
Po njegovih besedah se “časi res spreminjajo in z njimi branje”, pri čemer je med drugim spomnil na pomen knjige nekoč, ko so jih Slovenci celo jemali s seboj poleg nujnega za preživetje v emigracijo. Za današnje nove generacije je knjiga velikokrat le muzejski eksponat, predmet spomina. “‘Zaprašene knjige’ je fraza, ki jo v medijih slišimo mnogo pogosteje kot nove, prodorne ali vznemirljive”, je pojasnil.
Spomnil je, da je Apple kmalu zatem, ko je vlada predlagala in parlament potrdil spremembe zakona o javni rabi slovenščine, poslovenil svoj operacijski sistem. Ob tem je opozoril na velik pomen reformatorjev: “Če ne bi bilo Trubarja, naš pametni telefon danes ne bi govoril slovensko. Če ne bi bilo Dalmatina, Bohoriča, velikih slovenskih in svetovnih reformatorjev, inovatorjev, mislecev, naš telefon sploh ne bi bil pameten,” je prepričan.
Ustavil se je tudi pri besedi reforma, ki jo po njegovem mnenju v političnem dialogu včasih uporabljamo narobe. “O reformah govorimo kot o nekakšnih takojšnih čudežnih rešitvah, ki bodo izbrisale vse težave. Ampak čarobnih paličic ni,” je dejal Arčon. Ocenil je, da je preoblikovanje lahko samo zahteven in težek proces, ki terja vztrajnost, predanost in prilagajanje nepričakovanim okoliščinam. “Preoblikovanje je predvsem naporno delo,” je še dejal.
Slovenski reformatorji nam niso dali samo knjižnega jezika, niso nam dali le želje po znanju, zavesti o tem, da mora posameznik sam zgraditi svoj pogled na svet – s tem, ko so slovensko besedo natisnili, so nas posadili v prvo vrsto takratnega tehnološkega razvoja, je še med drugim dejal Arčon. Svoj govor je sklenil z mislijo o domoljubju kot “morda najpomembnejšem, kar se lahko naučimo od naših plemenitih prednikov, ki jih slavimo nocoj”. Domoljubje, kot je poudaril, “ni sovraštvo do drugega ali strah pred drugim. Domoljubja ni brez človekoljubja”.
Letošnja proslava v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki so se je med drugim udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter več predstavnikov aktualnega in nekdanjega političnega vrha, je v ospredje postavila tri velike obletnice. To so 440. obletnica izida Bohoričeve slovnice Zimske urice in Dalmatinovega prevoda Biblije ter 250-letnica Narodne in univerzitetne knjižnice.
Umetniški del proslave, ki so ga uvedli plesalci višje baletne šole KGBL, sta pod naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce zasnovala režiser Luka Marcen in scenarist Rok Andres, in sicer z začetkom pri izumu tiska in izidu Prostih zimskih uric o latinskokranjski slovnici (1584) ter pri umestitvi protestantskih tiskov kot gradnikov slovenskih knjižnic. Časovno potovanje o položaju slovenščine nekoč in danes so vodili igralci Maša Derganc, Jure Kopušar, Lucija Harum in Žan Brelih Hatunić.
Prisluhniti je bilo mogoče vokalistkama Gaji Sorč in Patriciji Škof, s krajšimi prispevki pa so nastopili tudi direktorica Zavoda Primoža Trubarja Klaudija Sedar, Marijan Rupert iz NUK, znanstvenik Jure Leskovec z Univerze Stanford ter avtorica številnih otroških slikanic Lila Prap. Prireditev je sklenil nastop skupin Mrfy in Laibach.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje