Na Frankfurtskem knjižnem sejmu bodo svoje mesto imela tudi dela Borisa Pahorja, je zagotovila direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. Na seznamu, ki je z neuvrstitvijo Pahorjevih del razburil del literarne javnosti, so navedeni samo tisti avtorji, ki bodo na sejmu fizično prisotni. Stergar je zatrdila še, da tržaški pisatelj ni črtan in nikoli ni bil črtan iz programa.
Direktorica Javne agencije za knjigo (JAK) Katja Stergar se je odzvala glede umestitve del Borisa Pahorja na Frankfurtskem knjižnem sejmu (FKS) in poudarila, da pisatelj ni črtan in nikoli ni bil črtan iz programa, “le na seznamu živečih avtorjev ga žal ni več”.
Kot je še zapisala Stergar, sta želja in namen, da bo Pahor ustrezno predstavljen na sejmu v Frankfurtu. Izrazila je tudi željo, da bo še več bralcev posegalo po njegovih delih ter razumelo njihovo zgodovinsko in etično vrednost.
Direktorica JAK je še zapisala, da so na sedanjem seznamu 67 avtorjev in avtoric navedeni samo tisti, ki naj bi tudi dejansko bili fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu, in ne vsi avtorji, ki bodo ali so bili na različne načine predstavljeni v okviru projekta FKS.
Delo Borisa Pahorja bo tako zagotovo vključeno v program, tako kot tudi dela drugih slovenskih klasikov, je še opozorila Stergar in dodala, da seznam ni dokončen, saj bo do odprtja sejma zaradi različnih okoliščin še prihajalo do sprememb.
Spomnila je tudi, da bo v slovenskem paviljonu na FKS s posebno grafično rešitvijo izpostavljeno Pahorjevo delo Nekropola.
“Želimo si, da bo grafični roman Nekropola, ki ga je na podlagi Pahorjevega besedila in z avtorjevim soglasjem ustvaril Jurij Devetak, k branju Pahorjevih del pritegnil tudi mlajšo publiko. Objava nemškega prevoda grafičnega romana, napovedana za to jesen, namreč za Pahorja odpira nova vrata, več slabih prevodov v preteklosti je kakovostno recepcijo Pahorja v Nemčiji dokaj onemogočilo. Le Nekropola je doživela več ponatisov in tudi mehko izdajo,” je še zapisala Stergar.
Pojasnila je tudi, da FKS v sodelovanju s svetovnimi založbami sam naredi nabor knjig, ki so razstavljene v paviljonu, pri čemer naj bi bili razstavljeni prevodi slovenskih del iz zadnjega leta do dveh let, ki so izšli pri tujih založbah, hkrati pa tudi knjige o Sloveniji v tujih jezikih, ki so izšle v tujini.
Po podatkih JAK sta v zadnjih letih izšla le dva prevoda Pahorjevih del, in sicer Zatemnitev v italijanščini in Nekropola v češčini, oboje leta 2022. Stergar je ob tem izrazila upanje, da bosta obe deli predstavljeni v paviljonu, ob njiju pa tudi povsem sveža nemška izdaja grafičnega romana Nekropola.
Slovenski založniki se lahko ob tem samostojno odločajo, katere aktualne knjige želijo predstaviti na nacionalni stojnici, kjer je prostor omejen, vendar je tukaj prostor tudi za Pahorjeve knjige, prav tako bodo njegove knjige zagotovo predstavljene tudi na stojnicah slovenskih založnikov, ki na sejmu nastopajo s samostojnimi stojnicami. Slovenski založniki imajo tudi možnost, da Pahorja kakovostno predstavijo in pravice za njegova dela ponudijo tujim založnikom v svojih tujejezičnih katalogih, je še zapisala direktorica JAK.
JAK je sicer že pred več leti poskrbel za kakovostne izdaje ponatisov Nekropole v angleščini, španščini in francoščini, na sejmu pa naj bi ob predstavitvah izkoristili priložnost, da ti prevodi dosežejo še več bralcev.
Danes so se odzvali tudi pri Upravnem odboru Ustanove fundacije Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma, kjer so podprli izjavo 16 članov V. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v kateri so ti protestirali proti seznamu, na katerem ni Pahorjevih del.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje