Menu Item
V Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) so danes na člane Art kino mreže naslovili javno pismo, v katerem obsojajo, kot so zapisali, bojkot slovenskega filma v kinematografih. Izpostavljajo tudi, da pravica do nadomestila za igralce ni stvar izbire, ampak z zakonom priznana pravica od leta 2022, ki je tudi skladna z evropskimi standardi.
V Društvu slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) tudi z zaskrbljenostjo opažajo, da se novi slovenski filmi v nekaterih kinematografih namenoma ne prikazujejo v skladu z interesi občinstva in ustvarjalcev, in razočarani ugotavljajo, da se kot odziv kinematografov na zakonodajo iz leta 2022 pojavljajo nesprejemljive prakse, ki jih razumejo kot obliko pritiska in bojkot nove slovenske filmske produkcije.
Ob tem so pri DSI v javnem pismu poudarili, da pri vprašanju pravic iz nadomestil za igralce ne gre za pravico, ki je del pogodb s producenti, temveč dodatno, ločeno in neprenosljivo nadomestilo, ki ga plačajo prikazovalci.
“V javnosti se s strani kinooperaterjev pogosto poskuša ustvariti napačen vtis, da gre za dvojno plačevanje (torej že plačanih) AV pravic, kar po avtorskem pravu ne drži; in da je kolektivna organizacija Aipa, ki skrbi za zakonitost zbiranja naših nadomestil tista, ki nekaj ‘zahteva’ ali ‘uveljavlja'”, so še zapisali.
Hkrati v DSI, ki združuje profesionalne igralske ustvarjalce, pozivajo k spoštovanju zakonskih obveznosti, ki veljajo za vse prikazovalce – ne glede na to, ali gre za slovenski ali tuj film. Kot so še zapisali, verjamejo, da si tako ustvarjalci kot prikazovalci delijo skupen interes: dostopen, kakovosten in raznolik filmski program za vse gledalce.
Ustvarjalci avdiovizualnih del v neenakopravnem položaju
Ob tem so v društvu spomnili, da je bila pravica do nadomestila dolga leta v slovenski zakonodaji urejena na primer na področju glasbe, kar je ustvarjalce avdiovizualnih del postavljalo v neenakopraven, diskriminatoren položaj, saj je ločevala intelektualno delo in njegovo lastnino glede na zvrst in prakso. Zakonodaja iz leta 2022, ki jo je državni zbor sprejel soglasno, je to diskriminacijo odpravila in to pravico priznala, so še dodali.’
V skladu z veljavno zakonodajo bi morali slovenski kinematografi kolektivni organizaciji, ki zastopa igralce, plačevati nadomestilo od vsake prodane vstopnice za filme, v katerih igrajo. Za zbiranje in delitev teh nadomesti pa je pooblaščena Aipa.
V DSI so v javnem pismu danes še napovedali, da bo Aipa v prihodnjih mesecih povabila predstavnike prikazovalcev filmov k pogajanjem o tarifah. Gre za zakonsko predpisan protokol in k dialogu odprt proces, ki naj temelji na spoštovanju zakonskega okvira, ne na izsiljevanju, so ob tem še zapisali v javnem pismu.
Slovenski kinematografi in Aipa imajo različna stališča glede zahtevanega plačevanja nadomestil za predvajanje filmov. Razhajanja so pri višini prispevka, zaradi česar so se številni slovenski kinematografi odločili, da do nadaljnjega ne bodo predvajali slovenskih filmov. Izjema so tisti, za katere so pogodbe že podpisane.
Kinematografi so doslej pojasnjevali, da od vsake vstopnice že plačajo 9,5-odstotni davek na dodano vrednost, od preostalega pa blizu polovice distributerju oziroma nosilcu licence. Morebitna dodatna finančna obremenitev bi bila po njihovem mnenju izrazito nesorazmerna in nepravična ter bi tudi omejevala uresničevanje svobodne gospodarske pobude.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!