Ena najbolj kontroverznih slik Courbeta na ogled v dunajskem Muzeju Leopold

Retrospektiva v Muzeju Leopold je prva retrospektiva razstava, ki so jo v Avstriji posvetili francoskemu umetniku. Združuje dela iz vseh obdobij Courbetovega ustvarjanja in ponuja celovit pogled na umetnikovo slikarski in grafični opus.

Postavitev uvedejo umetnikovi zgodnji avtoportreti, nadaljujejo revolucionarne slike pa vse do njegovih ženskih aktov. Razstavljene so tudi njegove krajine, nastale v okolici njegovega rojstnega Ornansa, morske krajine in podobe iz časa njegovega izgnanstva v Švici, piše na spletni strani muzeja.

Sliko Izvor sveta iz leta 1866, ki prikazuje ležečo golo žensko z razširjenimi nogami, je za razstavo posodil Muzej d'Orsay. Umetniški direktor Muzeja Leopold Hans-Peter Wipplinger je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da je to šele četrtič, da so odobrili izposojo slike v tujino. Sliko je najprej kupil Khalil Sherif Pasha, širši javnosti znan kot Khalil-Bey, osmanski državnik in diplomat, ki je deloval v Parizu in nato na Dunaju. Kasneje je bila v zbirkah več zasebnih zbirateljev.

Kot so v muzeju zapisali ob razstavi, je Courbet sliko ustvaril za zasebno sfero. V 19. stoletju bi bila javna predstavitev nepredstavljiva. Slika je bila prvič javno razstavljena šele leta 1955. Na dunajski retrospektivi je ob njej na ogled še ena slika, ki jo je kupil Khalil-Bey, in sicer Speči ženski iz leta 1819, ki prikazuje goli ženski med spanjem.

Dunajska retrospektiva združuje 128 del in je po pisanju AFP ena največjih retrospektiv, kar jih je bilo doslej posvečenih Courbetu. Kot je še povedal Wipplinger, prvič predstavljajo Courbetova zadnja štiri leta, ki jih je preživel v Švici. Razstava Courbetova dela tudi postavlja v kontrast z deli sodobnega umetnika Jan Pei-Minga, na ustvarjanje katerega je močno vplival prav Courbet.

Pod vplivom Velazqueza, Halsa in Rembrandta

Courbet (1819-1877) se je rodil v Ornansu blizu Besancona. Leta 1841 je začel v Parizu študirati pravo, a ga je bolj zanimalo slikarstvo. Obiskoval je različne umetniške delavnice ter v Louvru kopiral Velazquezova, Halsova in Rembrandtova dela in slikal naravo. Tako je razvil značilno grobo potezo nanašanja barve.

V času pariške komune je bil predsednik odbora za muzejsko dejavnost, po propadu komune pa je bil po krivici obsojen za rušenje Vendomskega stebra v spomin na Napoleonovo armado. Umaknil se je v Švico, kjer je kmalu umrl.

Razstava v Muzeju Leopold z naslovom Gustave Courbet: realist in upornik bo na ogled do 27. junija.