Menu Item
Med 1. in 5. junijem bo Izolo na številnih lokacijah ponovno preplavilo filmsko dogajanje. Po dveh letih, ki sta minili v znamenju drugačnih razmer, se namreč mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema vnovič vrača v običajni, predpoletni termin. Ob letošnji "polnoletni" izvedbi je producent festivala Zavod Otok spremenil ime festivala, postali pa so tudi prvi filmski dogodek v Sloveniji, ki je prejel naziv "prireditev z manj odpadki".
“Končno se vračamo na termin v predpoletni čas,” je uvodoma dejala Tanja Hladnik, direktorica Kina Otok, ki Slovenijo že osemnajst let zalaga z raznolikimi filmskimi vsebinami z vsega sveta. V letošnjem festivalskem programu se bo zvrstilo 112 projekcij, od tega 41 celovečernih in 71 kratkih filmov. Za razliko od lanskega leta pa so člani in članice programskega sveta letos lahko filmski program izbrali tudi v živo, selekcija tako ni potekala le prek spleta, saj so se ob sproščanju protikovidnih ukrepov končno odprla tudi vrata mednarodnih filmskih festivalov.
Glavnina programa letošnjega polnoletnega festivala Kino Otok bo prikazana v Izoli, vzporedno pa festival v okviru sklopa Otok v Ljubljani gostuje tudi v ljubljanskem Kinodvoru in Slovenski kinoteki. “Festivalskemu dogajanju pa se tudi letos pridružujejo tako imenovani otoški sateliti – to so štirje art kinematografi v širši regiji, v Cerknici, Tolminu, Idriji in Sežani, ki že vrsto let vztrajajo z nami in pripravljajo projekcije festivalskega programa za njihovo občinstvo,” je pojasnila Hladnik. Dodala je, da tako poskušajo zagotoviti večjo geografsko dostopnost kakovostnega filmskega programa tudi izven središč. Letošnja izdaja festivala bo zaradi sproščenih ukrepov lahko vnovič tudi bolj bogata z gosti in filmskimi avtorji, ki bodo tako v Izoli kot tudi v Ljubljani predstavili svoja dela.
Kot je še pojasnila Hladnik, so že pred dobrim desetletjem na Kino Otoku opustili tekmovalni del programa, prav tako ne podeljujejo več nagrad, saj so želeli festival oblikovati kot odprt prostor prikazovanja in posredovanja filmske umetnosti, v katerem naj bi veljala enakopravnost raznovrstnih izrazov in razmišljanj. Filmski festival je posvečen razpravi o vrstah filmov, ustvarjanju prostora, kjer ni ograd med ljudmi, zato v tej enačbi ni prostora za tekmovanje, so še poudarili na predstavitvi festivalskega programa.
Nasilen poseg politike v intimo
Glavna selektorica filmskega programa Varja Močnik je med letošnjimi poudarki izpostavila predvsem prepletenost osebnega in političnega. “Na letošnjem filmskem programu se je, tako kot v naših intimnih življenjih, pokazalo, kako prepletena sta osebno in politično. Kako zelo nasilno politika posega v intimo prebivalcev sveta ter kako so marsikatere skupine, tudi tiste, ki so v družbi zelo evidentne oziroma prisotne, odrinjene na obrobje,” je poudarila Močnik. Dodala je, da se je pri tem jasno pokazalo tudi to, kako pomemben je film kot medij, ki lahko enotnost družbe, osebnega in političnega prikaže na zelo različne načine.
Temo političnega in intimnega naslavljajo številni filmi, ki si jih bodo obiskovalci lahko ogledali na letošnjem filmskem festivalu. Tako denimo režiserka Andrina Mračnikar v filmu Izginjanje/Verschwinden na precizen in natančen, a hkrati zelo oseben in čustven način prikaže dvojezični prostor Koroške, tako skozi zgodovino kot tudi v današnjem času. Malteški film Luzzu režiserja Alexa Camillerija tematizira osebno življenje na prizorišču evropskih gospodarskih in političnih sprememb, saj prikaže sivo cono, v katero so ujeti malteški ribiči zaradi evropske birokracije. Sonja Tarokić pa je v svojem celovečernem prvencu o šolskem sistemu, ustvarila precizen prikaz dinamike, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Okolje, v katerem odraščajo otroci, ki jih sistem ožigosa s pridevnikom “problematični”, namreč ustvarjajo prav odrasli.
Stoletnici rojstva italijanskega pesnika, pisatelja in filmskega režiserja Piera Paola Pasolinija se bodo letos poklonili tudi na izolskem festivalu, saj se je v festivalski program uvrstil sicer zanj nekoliko netipičen film Zborovanja v ljubezni. Razmišljanja, sanje in strahove mladih v različnih starostnih obdobjih pa preiskujejo Pietro Marcello, Francesco Munzi in Alice Rohrwacher v filmu Futura, ki so ga organizatorji Kina Otok označili za “oči odpirajoče tematsko nadaljevanje” Pasolinijevega Zborovanja v ljubezni. Kako brutalno v naša življenja vstopa politika, pa nazorno prikazuje tudi program iz sekcije Chiaro-oscuro, v okviru katerega bodo predvajani trije filmi ukrajinske produkcije. Vsi trije so sicer še iz časa pred vojno v Ukrajini, govorijo pa o raznolikih kulturnih zaledjih in življenju v Ukrajini. Zaslužek od prodajte vstopnic za omenjeno trojico bodo organizatorji namenili ukrajinski dobrodelni organizaciji Docudays.
Celotni letošnji filmski program si lahko ogledate na spletni strani festivala Kino Otok.
Kratka forma, dolgo druženje
Že tradicionalno organizatorji Kino Otoka pripravijo tudi festivalsko sekcijo, namenjeno kratkim filmom mladih in neodvisnih avtorjev. Gre za filme, ki naznanjajo nove avtorske glasove ter jih prežema prav poseben družbeni angažma. Edinstvenost kratkometražne sekcije pa je med drugim prav v tem, da le za to sekcijo objavijo javni poziv, na katerega se lahko brezplačno prijavijo filmski ustvarjalci tako iz Slovenije kot iz regij onkraj meja. Kot je pojasnil Matevž Jerman, ki skupaj z Milo Peršin stoji za izborom petih programov sekcije Video na plaži, so letos prejeli 200 prijav, na festivalski program pa se je uvrstilo 47 filmov iz 22 različnih držav.
Gre za zelo eklektičen program, je pojasnil Jerman in dodal, da pri selekciji filmov ostajajo zavezani raziskovanju pluralnosti, znotraj vsakega programa pa želijo mesto nameniti različnim žanrom, od animiranih do dokumentarnih filmov. “Gre za enega redkih tovrstnih programov, kjer lahko v enem večeru vidiš filme, ki so nastali v neodvisni produkciji in uspešne mednarodne filme, ki so bili predvajani na vseh večjih filmskih festivalih po svetu,” je pojasnil Jerman. Obiskovalci si bodo letos tako lahko denimo med drugim ogledali zmagovalni film s festivala Sun Dance, pa tudi film, ki je slavil na Glasgow Short Film Festival. V petih dneh se bo tako na prostem, le lučaj stran od slovenskega morja zvrstil pester program kratkometražcev, ki jih druži predvsem družbena angažiranost.
Filmski festival, ki pluje po zeleni poti
Z letošnjim letom so organizatorji festivala sprejeli zavezo, da bodo aktivno prispevali k zmanjševanju količine nastalih odpadkov. Kino Otok je tako postal prvi filmski dogodek v Sloveniji, ki je prejel naziv Prireditev z manj odpadki. “Po 18. letih delovanja se jasno zavedamo družbene odgovornosti ter želimo aktivno prispevati k iskanju odgovorov za okoljsko krizo, tako z ozaveščanjem javnosti, kot tudi z lastnim delovanjem,” je pojasnila direktorica festivala. Med ukrepi, s pomočjo katerih želijo zmanjšati svoj okoljski vpliv, pa je med drugim naštela zmanjšanje količine tiskovin, spodbujanje uporabe digitalnih programov, spodbujanje železniškega prometa …
“Ključno je bilo, da smo se že na začetku povezali in začeli razmišljati, kako lahko zmanjšamo okoljski vpliv,” je pojasnila Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja, katerega člani so pomagali pri organizaciji festivala. Naziv Prireditev z manj odpadki je sicer nekakšna predstopnja oznake zero waste, saj je pri slednji postavljen cilj, da je kar 90 odstotkov vseh odpadkov ločeno shranjenih ter da se na letni ravni zmanjša skupna količina odpadkov. “Glede na vse predpriprave verjamem, da nam bo uspelo doseči cilj, če ne letos, pa prihodnje leto,” je dejala Sreš in dodala, da se bo med samim dogodkom vse dosledno ločevalo in tehtalo, saj da brez številk in analize ne morejo vedeti, kje so in kaj lahko izboljšajo. V Izoli pa bo dejavna tudi posebna razširjena ekipa prostovoljcev – zelena straža, ki bo prevzela tehtanje in pomoč pri analizi odpadkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!