Menu Item
Madžarski film Črna pika na temo šolskega sistema v državi je prejel vodomca za najboljši film 35. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffe.
Madžarski režiser filma Črna pika Balint Szimler je ob prejemu vodomca za najboljši film povedal, da so časi na Madžarskem trenutno težki, zato se jim je zdelo pomembno nekaj narediti. S filmom so želeli opozoriti na zastarele načine delovanja.
V filmu so prikazali strog šolski sistem, v katerem ni prostora za popuščanje. Iz tega razloga je nastal brez podpore države in s kar 19 koproducenti. S tako veliko ekipo, s katero so začeli brez denarja, so ocenili, da je čas za solidarnost in za to, da čase, ki so po režiserjevih besedah polni prevar in zatiranja, prikažejo ne le na Madžarskem, ampak tudi drugod.
Ob prejemu kipca se je zahvalil za uvrstitev v osrednjo tekmovalno sekcijo Perspektive, kjer je bila konkurenca po njegovi oceni močna. Kot je v utemeljitvi zapisala mednarodna žirija, režiser z dogajanjem v šoli – eni najpomembnejših družbenih institucij – prikaže boleče težave sodobne Madžarske. “To počne s svežino in humorjem, obenem pa s precizno in bolečo presunjenostjo. Ob tem se dviga nad aktualno družbeno kritičnost ter se v svojem posmehu neumnosti, podmuklosti, strahopetnosti, omejenosti in agresivnosti človeške narave pokloni požrtvovalnosti in svobodi.”
Za film je že prejel posebno omembo na festivalu v Locarnu, kjer je bila nagrajena tudi glavna igralka, dobil pa je še nagrado kritikov.
Gradil na lastnih izkušnjah in pogovorih
Včeraj je v izjavi povedal, da ga je gradil iz lastnih izkušenj, a je obiskal tudi več šol in se pogovarjal s tamkajšnjimi desetletniki, kot so vključeni v film, ter z učitelji, ravnatelji in učitelji, ki so jih odpustili iz političnih razlogov. “Opravil sem kar nekaj raziskav,” je povedal.
Pojasnil je, da ga mnogi sprašujejo o času dogajanja, a da je film iz sedanjega časa, saj se na Madžarskem po njegovih besedah v zadnjih nekaj desetletjih ni nič spremenilo. “Nismo imeli denarja, da bi karkoli spreminjali na sceni, in nismo imeli priložnosti, da bi ustvarili nekakšno nostalgično občutje. V njem je tako, kot dejansko je, in tudi odnos do otrok je enak, kot je bil takrat, ko sem bil otrok. Mogoče celo še slabši, saj je vlada vzela avtonomijo večini šol, nad njimi je zdaj institucija,” je povedal režiser.
Podelili tudi druga priznanja
Glavno nagrado Liffa je prejel na včerajšnji sklepni slovesnosti, kjer so podelili še druga priznanja. Mednarodna žirija za vodomca, v kateri so bili Taki Mumladze, Christos Nikou in Darko Sinko, je podelila tudi posebno omembo. Prislužil si jo je film Dobra režiserke Indie Donaldson o prestopanju meje in zlomljenem odnosu.
Za najboljši kratki film je nagrado prejel film Oyu v režiji Atsushija Hiraija, posebno omembo pa film Aqueronte v režiji Manuela Munoza Rivasa. Nagrado FIPRESCI, ki jo podeljuje mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je prejel film April Dee Kulumbegashvili. Kinotripova mladinska žirija je nagradila film Strupeno Saule Bliuvaite, nagrado art kino mreže Slovenije pa je dobil film Ravno obratno Jonasa Truebe. Občinstvo je najvišjo oceno dodelilo filmu Manas na temo spolnih zlorab otrok v Amazonskem pragozdu v režiji Marianne Brennand.
Liffe je letos prikazal 91 celovečernih in tri sklope kratkih filmov, zadnje projekcije so na sporedu še v nedeljo. Programski vodja Simon Popek je za STA ocenil, da je izvedba uspela kljub nekoliko manjšemu številu projekcij in nezadostnemu številu kinodvoran. “A smo lahko zadovoljni, ker bomo verjetno nekje na lanskih številkah glede obiska,” je dodal. Pričakujejo, da bo 35. Liffe zabeležil okrog 36.000 obiskovalcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!