Gledališče se je pretvorilo v sodno dvorano, da bi se poklonilo Gisele Pelicot

V Avignonu se enemu izmed najpomembnejših in najodmevnejših sojenj v Franciji poklanjajo s predstavo. Gre za gledališko igro, ki temelji na sojenju moškim, ki so omamili in posilili Gisele Pelicot. Triurno predstavo z naslovom Sojenje Pelicot: Poklon Gisele Pelicot, je ustvaril švicarski režiser in dramatik Milo Rau. Ta je nasploh poznan po svojih gledaliških upodobitvah sodnih procesov, vključno z moskovskim sojenjem ruskim pankerkam Pussy Riot in sojenjem romunskemu despotu Nicolaeju Ceausescu.

Predstavo so podprli tudi Giselini odvetniki in feministične skupine, Rau pa je v svojem intervjuju poudaril predvsem občutek nuje, ki ga je priganjal, naj uprizori tudi sojenje Pelicot: "Če ne bi storil ničesar, bi bilo tako, kot če ne bi govoril o Gazi ali Ukrajini. Bil bi molk, ki je sokriv."

Režiser je pojasnil, da je med predstavo v ospredje postavil kulturo posilstva, njegovo banalizacijo in patriarhat v vseh njegovih oblikah. "Skozi sojenje Pelicot smo na sojenju mi sami in naša družba," je dejal.

Rau, ki je pri ustvarjanju predstave sodeloval z dramaturginjo Servane Dècle, je povedal, da je Giselina odločitev za javno sojenje sodno dvorano dejansko odprla in jo pretvorila v gledališče. Od tod režiserju tudi ideja, da sedaj preobrazbo obrne in gledališče pretvori v sodno dvorano.

Predstava je sestavljena iz uprizorjenega branja odlomkov s sojenja, policijskih dosjejev, družbenih komentarjev in psihiatričnih poročil. Obravnava vseh 51 obsojenih in si pri tem postavlja vprašanje, kako so ti moški, stari od 26 do 74 let, lahko prišli na Giselin dom, da bi jo posilili.

Predstava ponuja podroben vpogled v različne aspekte sojenja

Podobno motivacijo povzame tudi Dècle: "Gre za to, da se s predstavo povežemo z občinstvom na vse možne načine in poskušamo razumeti, kaj je tisto, kar je te moške gnalo v tisto spalnico, gnalo k deljenju receptov za drogiranje žensk, predlaganje žensk, ki so jim blizu in bi jih prav tako želeli posiliti. Sploh pa, kako je mogoče, da so med vsem tem lahko živeli na videz običajno življenje. Vse to so vprašanja, ki veliko povedo o naši današnji družbi."

Odlomke s sojenja bere več kot 50 nastopajočih, na odru pa bodo tudi psihiatrični izvedenec in sodni umetniki, ki so bili prisotni na dejanskem sojenju. Gledališka uprizoritev se pri tem osredotoča na navzkrižno zaslišanje obtoženih moških in njihovo začetno zaslišanje s strani policije ter prek razvoja dogodkov prikazuje njihovo spreminjajoče se zavedanje o tem, kaj je na kocki.

Za režiserja je bila ključna tudi izbira lokacije, Avignon. Tamkaj je namreč dejansko sojenje tudi potekalo, tam so se množice vsak dan zbirale pred sodiščem, da bi podprle Gisele, in tamkaj je bilo tudi mestno obzidje oblepljeno z njenimi citati.

Režiserjevo idejo po uprizoritvi prelomnega sojenja so podprli tudi Giselini odvetniki, novinarji in raziskovalci pa so Rauju in Dècle na razpolago ponudili na tisoče strani svojih zvezkov za natančno poustvaritev sojenja. Željnost prispevati h gledališki uprizoritvi si Rau razlaga: "Vsem je bilo jasno, da moramo to storiti, še posebej tukaj v Avignonu in še posebej zdaj."

Predstava, ki so jo premierno uprizorili prejšnji mesec na Dunajskem festivalu, je trajala sedem ur, gostovanje pa je načrtovano tudi v drugih mestih, kot so Lizbona, Beograd in Varšava.