Menu Item
Iz Galerije Antikvitete Novak so sporočili, da je galerist Franci Novak odkril domnevno zadnjo variacijo kipa Poljub slovenskega kiparja Ivana Zajca. Gre za nedokončano delo Zajca, sicer avtorja Prešernovega spomenika, ki ga bodo v ljubljanski galeriji na Jurčičevem trgu na ogled postavili na Prešernov dan.
Iz Galerije Antikvitete Novak so sporočili, da so nedavno našli zadnji kip, ki ga je Ivan Zajec, kipar prve generacije zgodnjemodernih slovenskih kiparjev, domnevno ustvaril tik pred smrtjo. Gre za kip Poljub, katerega nahajališče je bilo doslej neznano, galerist Franci Novak pa ga je januarja našel v obsežni zbirki poznavalca, mecena in ljubitelja umetnosti, ki želi ostati neimenovan.
Kot so pojasnili v ljubljanski galeriji, Novak nepretrgoma raziskuje ter sledi dogajanju na mednarodnem in našem kulturnem trgu. Zaradi svojega dolgoletnega dela in izkušenj ter poznavanja trga in zbirateljev pa je na začetku letošnjega leta našel kip, ki ga bodo ob kulturnem prazniku, tj. na Prešernov dan, na ogled postavili zainteresirani javnosti.
Kip Poljub je Zajec upodabljal skozi vso svojo ustvarjalno pot. Poleg skice kipa in nedavno odkrite zadnje verzije so znane še tri variacije motiva, prav zadnji kip pa je največji med vsemi in v višino meri dobrih 52 centimetrov. Avtentičnost in provenienco omenjene verzije je potrdila kustodinja Mateja Breščak, muzejska svetovalka v Narodni galeriji. Kot nam je pojasnila, gre za delo Ivana Zajca, ki so ga v razstavnem katalogu evidentirali pod številko 299.
Ocena vrednosti kipa v tem trenutku še poteka, saj posvetovanja z neodvisnimi sodnimi cenilci še niso končana.
Motiv Poljuba kot zadnje, nedokončano delo Zajca
Ivan Zajec je znan kot avtor spomenika največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki stoji na Prešernovem trgu v prestolnici. V Narodni galeriji so oktobra lani pripravili pregledno razstavo opusa doslej precej prezrtega kiparja Zajca, ki si jo lahko ogledate še do 11. februarja letos.
Ko so ob napovedi občasne razstave zapisali v Narodni galeriji, je kiparsko ustvarjanje Zajca poleg francoskega vpliva bistveno zaznamovala tudi dunajska akademija ter njihovi že postavljeni spomeniki ob dunajskem Ringu, ki si jih je kipar v času dolgoletnega bivanja na Dunaju lahko vsakodnevno ogledoval ter povzemal njihove vzorce tako pri zasnovi svojega spomeniškega in nagrobnega kiparstva kot pri obli plastiki v splošnem.
Na razstavi je predstavljenih sedeminpetdeset del v marmorju, bronu, mavcu in glini, ki jih je kipar snoval v središčih, kjer je živel in ustvarjal, in sicer v Ljubljani, Münchnu, Parizu, New Yorku, Trstu, Dubrovniku, Londonu, Rimu ter na Dunaju in Sardiniji. Ob razstavi je izšel tudi katalog kustodinje Mateje Breščak, ki je potrdila avtentičnost kipa, ki ga je našel galerist Novak. Gre za obsežno monografijo, ki se posveča do zdaj še neraziskanemu delu Ivana Zajca, eden od izpostavljenih kipov pa je prav Poljub.
Poljub predstavlja žensko in moškega v objemu in poljubu, upodobitev izžareva intimnost, čutnost, strast in erotičnost ter izžareva ljubezen in čuječnost. Motiv poljuba je umetnik vključil tudi v relief Prešernovega spomenika ter hkrati predstavlja njegovo zadnje, nedokončano delo, besede Breščak strnejo v Galeriji Antikvitete Novak.
Narodna galerija v okviru zapuščine Ivana Zajca hrani tudi dnevnik njegove žene, v katerem je med drugim zapisala: “52 (leta 1952, op. p.) v januarju ni mogel dovršiti kipa Poljub, sredi dela je odložil leseno modelirko v zemljo nedovršenega kipa. Bolezen ga je trdo priklenila na bolniško posteljo.”
Breščak je sicer še poudarila, da ne more z gotovostjo potrditi, da gre res za zadnji kip Ivana Zajca, o katerem v svojem dnevniku piše kiparjeva žena. “Kip ni datiran. Datiranje Zajčevih del na osnovi slogovne analize je nehvaležno,” je pojasnila ob tem pa dodala, da gre gotovo za kvalitetno delo, ki sodi v poznejše ustvarjalno obdobje kiparja Zajca.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!