Sloviti nizozemski postimpresionistični slikar Vincent van Gogh, ki velja za eno najvplivnejših imen zahodne umetnosti, je pogosto upodabljal cvetje. Med izjemno znan motiv, ki ga je naslikal večkrat, sodijo tudi perunike ali irisi. Začel jih je slikati kmalu po sprejetju v psihiatrično bolnišnico, raziskovalcem pa je sedaj s pomočjo cvetnega prahu, ki je bil pomešan v barve, uspelo določiti natančno lokacijo umetnikovega ustvarjanja.
Nekdaj vijolični cvetovi slavnih perunik (lat. iris) so tekom let zbledeli do modre barve, kljub bitki s časom pa se je v barvah ohranil borov cvetni prah, ki je raziskovalcem pomagal priti do neverjetnih odkritij – uspeli so določiti, kje so cvetele cvetlice, ki jih je leta 1889 upodobil postimpresionistični slikar Vincent van Gogh.
Kot piše portal The Art Newspaper, so raziskovalci ugotovili, da je van Gogh slikal na koncu obzidanega vrta v psihiatričnem azilu, kamor je bil sprejet maja 1889 po več maničnih epizodah in samopoškodovanju.
Strokovnjaki iz muzeja J. Paula Gettyja v Los Angelesu so v spodnjem levem kotu slike odkrili delček cvetnega prahu, ki se je ohranil v obsežnih nanosih barve. Kot so ugotovili, gre najverjetneje za cvetni prah dežnikastega bora, sredozemskega drevesa, ki raste na ograjenem vrtu v azilu Saint Paul de Mausole.
Azil se nahaja tik ob mestu Saint-Rémy-de-Provence, zdaj pa je v njem sodobna bolnišnica za duševno zdravje, a njen obzidani vrt se je ohranil v razmeroma nespremenjeni obliki.
Konservatorka Devi Ormond in znanstvenica Catherine Patterson sta maja 2022 s strani direktorja bolnišnice dobili posebno dovoljenje, da lahko dostopata do prostorov zdravstvene ustanove. Direktor, ki vodi tudi program umetniške terapije, ju je tako popeljal do majhnega nasipa na zadnjem delu vrta, kjer je bilo najverjetneje naslikano delo Irisi. In vijolični cvetovi se tam bohotijo še danes.
Kot za The Art Newspaper piše umetniški kritik Martin Bailey, si je letos spomladi tudi sam uspel pogledati vrt, a so cvetovi perunik tedaj že oveneli.
Ker je bil sam na omenjenem vrtu 29. aprila, van Gogh pa je konec 19. stoletja delo naslikal na začetku maja, se je tako spraševal, če gre morda zgolj za sorodno vrsto cvetlic, ki so jo v poklon umetniku zasadili kasneje. Porajalo se mu je tudi vprašanje, ali lahko perunike sploh cvetijo na enakem mestu skoraj 150 let.
Sekretarka britanskega društva Iris Society je nato pojasnila, da gre verjetno res za potomke takratnih rastlin, saj so omenjene cvetlice zelo dolgožive in bi na vrtu v dobrih pogojih zlahka preživele od leta 1889. Razlog za njihovo zgodnje cvetenje pa da verjetno tiči v globalnem segrevanju.
Van Gogh je 23. decembra 1888 doživel manično epizodo, v kateri je svojemu slikarskemu prijatelju Paulu Gauguinu zaradi nepremostljivih razlik v pogledu na slikarstvo grozil z britvico, nato si je v navalu besa sam odrezal levo uro. Naslednje mesece je preživel na zdravljenju v bolnišnici v Arlesu, a ker je njegovo zdravstveno stanje še veno nihalo, se je odločil za sprejem v azil v Saint-Paul-de-Mausole, kamor je prispel 8. maja 1889.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!