Menu Item
Bralna pismenost med slovenskimi četrtošolci je v zadnjih petih letih upadla, kažejo izsledki mednarodne raziskave PIRLS. Kot enega od možnih vzrokov za to na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje navajajo zaprtje šol med epidemijo, a hkrati pozivajo k poglobljeni analizi in ukrepanju. Pristojni so napovedali nadaljnje aktivnosti pri akcijskem načrtu za dvig bralne pismenosti in prenovi učnih načrtov.
Danes objavljeni rezultati mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2021, ki jo od leta 2001 izvajajo vsakih pet let, je po dosedanjem vsakokratnem višanju tokrat pokazala upad bralnih dosežkov slovenskih četrtošolcev. Ti so sicer še vedno nad srednjo vrednostjo v raziskavi, v kateri je sodelovalo 57 držav.
Direktorica urada za razvoj in kakovost izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Maja Mihelič Debeljak je dejala, da z rezultati ne morejo biti zadovoljni, da pa od njih ne nameravajo bežati. Spomnila je, da je zajem podatkov iz raziskave potekal takoj po vrnitvi učencev v šole, saj so se zaradi epidemije covida-19 več mesecev šolali doma. Je pa treba ugotoviti, ali je res samo to vzrok za upad, meni direktorica in poudarja, da se je treba izogniti poenostavljenim razlagam.
Pojasnila je, da je bralna pismenost temeljna podstat za vse nadaljnje učenje, zato ji v slovenski izobraževalni politiki ves čas namenjajo kar veliko pozornost, ne glede na rezultate tokratne raziskave. Bodo pa te rezultate upoštevali tudi pri pripravi akcijskega načrta za dvig bralne pismenosti, za katerega je sicer osnutek že pripravljen, in tudi pri pripravi nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja ter prenovi učnih načrtov, je napovedala.
“Zavedati se je treba, da bralna pismenost ni stvar samo učiteljev jezika, ampak vseh učiteljev in tudi širše družbe,” je še poudarila Mihelič Debeljak.
Raziskava terja strokoven premislek različnih deležnikov
Tudi direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, ki sicer meni, da zaradi rezultatov ni treba zagnati panike, je pozval k podrobnejšemu pregledu podatkov. Med drugim je omenil, da so bili otroci iz nekaterih držav pri testiranju pol leta ali več starejši od slovenskih otrok in da imamo od tri do štiri odstotke več otrok, ki ne govorijo stalno slovensko.
Direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar pa je spomnil, da je tokratna raziskava prvič v celoti prešla na digitalno merjenje. Ob tem je navedel več raziskav, ki kažejo razlike med branjem s papirja in z zaslona, in dejal, da je lahko morda to del interpretacije upada bralne pismenosti, saj se ta kaže pri večini držav. Po njegovem mnenju bi veljalo ob spodbujanju digitalizacije “malo umiriti konje”.
Da je bralna pismenost zelo kompleksna zmožnost, na katero vpliva veliko različnih dejavnikov, zato izpostavljanje enega dejavnika ni korektno, pa je poudarila psihologinja Sonja Pečjak z ljubljanske filozofske fakultete. Upad bralne pismenosti v tokratni raziskavi PIRLS po njenem mnenju ni katastrofa, zahteva pa strokoven premislek različnih deležnikov.
Tudi Pečjak je omenila vpliv zaprtja šol v času epidemije, saj je poudarek pri otrocih, ki so sodelovali v raziskavi, v tem času ravno na razvijanju in utrjevanju začetne bralne pismenosti ter avtomatizaciji spretnosti branja. Tisti, ki imajo na tem področju težave, pa tega kakovostnega bralnega pouka niso mogli kompenzirati doma s pomočjo staršev, ki niso strokovnjaki.
Pečjakova je izpostavila tudi pomen razvoja bralne pismenosti v predšolskem obdobju, zato je pozvala k spodbujanju kakovostne predšolske vzgoje v vrtcih in družinske pismenosti oziroma aktiviranju staršev. Prav tako je po njenem mnenju pomembna bralna kultura v družini. Raziskava je namreč pokazala, da boljše rezultate dosegajo otroci, katerih starši zelo radi berejo. Da bi bilo treba spodbuditi bralne navade pri starših, saj te navade prenašajo na otroke, meni tudi Logaj. Po raziskavi so namreč bralne navade v družinah pri nas slabše v primerjavi z drugimi državami.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje