Menu Item
Bosansko-hrvaški pisatelj Miljenko Jergović je ob nocojšnjem zaključku mednarodnega literarnega festivala Vilenica prejel istoimensko glavno nagrado. V zahvalnem govoru je izpostavil, da se v jamah, kot je Vilenica, skriva na tisoče zgodb, ki še niso bile povedane, vse pa se končajo na takšnem kraju.
V ne preveč optimističnem govoru, ki ga je zasnoval kot zgodbo, je namreč spomnil, da so liki te zgodbe še od časa, v katerem smo poselili naše lepe dežele, svoje sosede vodili h kraškim jamam in jih tam pobijali, vanje pa med epidemijami živinskih bolezni metali trupla poginulih krav, ovac in tudi pse.
Podobno je bilo v 20. stoletju: ko so Evropo preplavili tanki in druga bojna oprema, smo “svoje bližnje – zvečine neželene sosede – še naprej pobijali nad jamami. Imeli smo jih za krive nečesa, tako kot so oni imeli nas”, je dejal nagrajenec in se vprašal, kdo je dejansko žrtev. Kot je dodal, že sam naš obstoj govori o tem, da smo potomci ubijalcev in ne njihovih žrtev.
Kraške jame je označil za “našo okamnelo vest”, književnost pa za nekaj, kar se posveča raziskovanju človekove vesti. “Gre za nenavadno početje, ki vselej vključuje kraj in čas, in vključuje like, žive ali mrtve, v katerih je naseljena človekova vest,” je dejal Miljenko Jergović.
“Pripovednik, ki je dal bosansko-hercegovski vojni zgodbi osnovni ton”
Sebe pojmuje za pisatelja, ki skuša razumeti ali rekonstruirati razloge, čustva in nagnjenja tistih, ki so nad jamami pobijali svoje sosede. “Brez tega bi se nam lahko zdelo, da so vsi naši sosedje umrli v elementarni nesreči,” je dejal in dodal, da vojne ni mogoče prišteti k temu, za njihovo prenehanje pa da je treba vsak dan razmišljati o ubijalcih.
Jergović je glavno nagrado Vilenice v istoimenski kraški jami prejel ob nocojšnjem zaključku festivala, ki so ga pospremila še zadnja literarna branja letošnjih gostov, med drugim tudi slovenskega avtorja v središču Dušana Šarotarja. Izročil mu jo je Marij Čuk, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira.
S tem se je pridružil vrsti srednjeevropskih literatov, ki so nagrado prejeli od ustanovitve festivala leta 1986, kot so Fulvio Tomizza, Peter Handke, Milan Kundera, Josip Osti, Ana Blandiana, Ilma Rakusa in Ilja Trojanow. Kot je povedala članica žirije za nagrado Đurđa Strsoglavec, je eden tistih pripovednikov, ki so dali osnovni ton bosansko-hercegovski vojni zgodbi, kar je pokazal že v prvi prozni knjigi Sarajevski Marlboro.
V utemeljitvi je pisatelja označila za avtorja identitetnega pluralizma, Hrvata in Bosanca oziroma Bosanca in Hrvata, ki je natančen in empatičen kronist burnih, nepojmljivih, groznih in hkrati lepih časov predvsem južnoslovanskega prostora. Je širokopotezen portretist človeških usod, zaznamovanih s prelomnimi kolektivnimi in osebnimi dogodki. Njegov opus je impozanten tako po številu objavljenih knjig kot po njihovem obsegu, njegova besedila pa so prevedena v številne evropske in svetovne jezike.
Festival Vilenica je bil letos 39. po vrsti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!