Menu Item
Zadnjih 20 let življenja velikega švedskega kemika in izumitelja Alfreda Nobela je minilo v znamenju velike ljubezni do mlade Celjanke Sofie Hess, ki jo je sam oklical za "požiralko bankovcev".
Letos bo minilo 190 let od rojstva znamenitega švedskega kemika Alfreda Nobela. Rodil se je 21. oktobra leta 1833 v Stockholmu na Švedskem, najbolj znan pa je po izumu dinamita, s katerim je obogatel. Po njem so poimenovane tudi Nobelove nagrade. Te za izjemne znanstvene dosežke na petih področjih podeljujejo od leta 1901.
Alfreda Nobela s Slovenijo vezala ljubezen
Manj znano dejstvo je, da je bil Nobel povezan tudi s Slovenijo. Imel je namreč 20 let trajajoče razmerje z 18 let mlajšo Celjanko Sofio Hess, rojeno 1. marca 1851. Nobel je v letih zveze s Sofio tudi nekajkrat obiskal njene sorodnike v Celju. Najbolj se je spoprijateljil z njenim svakom – možem Sofijine sestre Amalije, Albertom Brunnerjem, utemeljiteljem in prvim ravnateljem celjske Cinkarne.
“Nekoč, ko se je vračal s potovanja po Italiji, nas je Nobel obiskal v Celju in je mojemu očetu potožil o obnašanju moje tete, ki naj bi ga prevarala z vsakim natakarjem. Bil je zelo širokogruden in je otrokoma iz Italije prinesel darila: moji sestri dragoceno žepno uro, meni pa igračko – gondolo, okrašeno s školjkami. Ko mu je moj oče omenil, da si želi, da bi se otroka naučila igrati klavir, mu je Nobel podaril polovico zneska za nov klavir,” je enega od Nobelovih obiskov v spominih opisala mlajša Brunnerjeva hči Friderika, v leta 2000 objavljenem članku v reviji Zgodovina za vse navaja pokojni celjski zgodovinar Janez Cvirn.
Nobel si je bil z Brunnerjem, v katerem je našel sorodno dušo, tako blizu, da mu je celo ponudil odlično plačano službo v eni od svojih tovarn na Švedskem, a jo je ta zavrnil, saj ni želel pustiti “svojega otroka”, celjske Cinkarne. Brunner in Nobel sta vseskozi ostajala v stiku in si med drugim izmenjevala informacije o novih tehnologijah, možnih naložbah in poslu.
Družina Hess je živela v Kvartirni hiši na Gosposki ulici v Celju, kjer je danes erotična galerija. Pred hišo so leta 2013 postavili tudi kip Alfreda Nobela.
Sofia, naveličana življenja v Celju, odšla na Dunaj
Sofia Hess je bila eden od otrok Heinricha Hessa, ki se je leta 1873 z družino z Dunaja preselil v Celje in se v mestu ob Savinji začel ukvarjati z lesno trgovino. Hitro se je uveljavil v celjski meščanski družbi in postal ugleden celjski trgovec z lesom.
Medtem ko sta se dve Hessovi hčeri v Celju poročili, se je Sofia življenja v knežjem mestu naveličala in odšla v letovišče Baden pri Dunaju, kjer je postala prodajalka cvetja v eni tamkajšnjih cvetličarn, nevedoč, da se bo tam vanjo zagledal veliki znanstvenik in eden najvplivnejših in najbogatejših ljudi takratnega časa.
Tja je takrat 43-letni Alfred Nobel leta 1876 prišel prebolevat propadlo razmerje s svojo tajnico Bertho von Suttner (dekliško Kinsky), zelo izobraženim dekletom iz družine obubožanih grofov Kinsky.
Berta Kinsky je bila pred tem kot guvernanta zaposlena pri družini bogatega dunajskega industrialca barona Karla von Suttnerja. Zapletla se je v razmerje z njegovim sinom Arturjem, ki je bil od nje mlajši sedem let. Ker je družina Suttner zvezi nasprotovala, se je odločila za umik. Odzvala se je na Nobelov oglas in dobila delo. Ta se je vanjo hitro zaljubil in ji že po nekaj dneh ponudil zakon. Zveze je bilo konec po le dveh tednih, ko je Berta med odsotnostjo Nobela odšla nazaj k Arturju in se z njim na skrivaj poročila.
Že po nekaj dneh od prihoda se je zaljubil v Sofio, ki naj bi si med drugim omislila zgodbo o nesrečni mladosti, nerazumevajočem očetu in zlobni mačehi, zaradi katere naj bi zapustila Celje in se s trebuhom za kruhom odpravila v Baden, navaja zgodovinar Cvirn.
Polno zaposleni Nobel je v naslednjih mesecih izkoristil vsako priložnost, da je v Badnu obiskal Sofio. Klical jo je “moj ljubi, sladki otrok”. Mislil je namreč, da je stara 18 let, kakor mu je trdila na začetku, čeprav jih je štela 25. Zaradi tega je bil Nobel še posebej previden, saj je menil, da bi razkritje njegovega razmerja s tako mladim dekletom povzročilo škandal.
Razkošno življenje
Nobel je začel Sofio hitro navajati na razkošno življenje. Že po nekaj mesecih ji je na Dunaju in Bad Ischlu najel stanovanje, leta 1878 pa jo je že povabil v Pariz, kjer je prebival. Tam jo je nastanil v najetem razkošnem stanovanju, kasneje ji je eno tudi kupil.
Je pa Nobela zelo motila njena domnevna neizobraženost. Sam je namreč idealno žensko videl kot izobraženo, grandiozno žensko, ki naj bi se brez najmanjšega problema gibala v visoki družbi in bi bila sposobna pogovora o vseh problemih. Takšen ideal si je izoblikoval v carski Rusiji, kjer je zaradi očetovih poslov živel od leta 1842 do leta 1863 in se tam tudi izšolal.
Zato je veliko vlagal v njeno šolanje, za kar pa Sofia ni kazala pretiranega zanimanja. Kako zelo ga je to najedalo, priča tudi odlomek iz enega od pisem, v katerem ji je očital neizobraženost: “Od prvega dneva sem ti ponavljal, pridobi si potrebno izobrazbo. Toda tebi se to ni zdelo potrebno in še zdaleč nisi hotela vsaj delno popraviti žalostnega stanja. Človek je lahko zaljubljen do ušes, toda pismo, kakršnega napišeš ti, lahko deluje le kot udarec v srce.”
Kljub Nobelovemu razočaranju ji je še naprej omogočal razkošno življenje. Veliko je potovala, saj se v Parizu ni počutila najbolje. Nobel ji je kljub njeni neprestani odsotnosti leta 1884 kupil še vilo v Bad Ischlu. Namenjal ji je na tisoče goldinarjev, kar je bilo v primerjavi s takratnimi plačami, ki so se štele v stotakih, pravo bogastvo. Kot je navedeno v leta 2022 objavljenem dokumentarnem filmu Alfred & Sophie avtorice Majde Širca, naj bi Sofia, če bi zneske revalorizirali v današnji čas, na leto porabila od 350 do 600 tisoč evrov.
Leta 1886 se je Sofia iz Pariza preselila nazaj na Dunaj. Nobel se je počutil osamljenega. Redno jo je obiskoval ter ves čas plačeval njene visoke račune. Ker je Sofia nadaljevala lahkomiselno življenje, se je tudi njegov odnos do nje počasi spremenil.
To se je vse pogosteje izražalo tudi v pismih. V enem od teh jo je tako naslovil kar z: “Ljuba Sofia in velika požiralka bankovcev.” Še v enem pismu iz tega obdobja pa je zapisal: “Torej, vidiš, ljubi otrok, da je luknja, ki jo mašiš z denarjem, nenaravno velika in da sam nikakor nisem pripravljen zapolniti oceana s svojimi prihranki.”
Ne glede na vse jo je še naprej izdatno finančno podpiral, še piše zgodovinar Cvirn.
“Ko človek pogleda življenje Sofie, vidi, da ni imela niti možnosti razviti meščanskih manir. Vsaj ko je bila v Parizu, in tam jo je Nobel hotel imeti, ni imela nobenih družabnih stikov. Živela je v nekakšnem hišnem priporu. Nobel je bil tudi nekoliko dvoličen, očital ji je, če je bila sama ali če je bila v družbi, če mu je pisma pisala prepogosto ali preveč poredko, če je bila bolna ali zdrava. […] V Parizu se je vedla zelo disciplinirano, zaradi navezanosti na Dunaj pa je imela stalno domotožje. Ko ni bila na Dunaju, je bila bolna, čim se je tja vrnila, je takoj ozdravela, kar je Alfreda zelo skrbelo. Na trenutke je postal tudi bolestno ljubosumen, kar se vidi po nekaterih pismih. Da pa je zadeva trajala 20 let, kaže na to, da je Nobelu takšno razmerje na neki način ustrezalo,” je v dokumentarcu Alfred & Sofie povedal dr. Igor Koršič, profesor na AGRFT.
Sofia Nobela prepričevala, da je otrok njegov
Vsega mu je bilo dovolj, ko je konec leta 1890 od znancev na Dunaju izvedel, da je Sofia noseča. Sprva ga je hotela prepričati, da je zanosila z njim, in ga celo pripraviti do poroke, potem pa mu je le priznala, da je oče njenega otroka mladi madžarski častnik Nicolaus Kapy von Kapivar.
Nobel se je odmaknil, toda še preden je Sofia rodila hčerko Margareto, je znova popustil pod njenimi obupanimi in rotečimi pismi ter ji ponovno začel dajati denar. Najprej manjše vsote, nato pa znova vse večje. Kljub temu da se je Nobel zavedal, da ga Celjanka izkorišča, ji je zagotovil visoko mesečno rento, 500 goldinarjev, še piše zgodovinar Cvirn.
Za tem je Sofia prosila še za visok enkratni znesek, češ da bi ji le obresti od tega omogočale normalno življenje. Čeprav jo je septembra 1894 obiskal na Dunaju in ji v enem od pisem priznal, da je “otročiček res lep in ga je treba le pravilno vzgojiti”, te zahteve Sofii vendarle ni ugodil. Prav tako Celja od novice o nosečnosti ni več obiskal, čeprav se je na svojih poteh z vlakom velikokrat peljal mimo.
Sofija kriva, da ne podeljujejo Nobelove nagrade za matematiko?
Prav afera z madžarskim častnikom naj bi bila po nekaterih teorijah vzrok, da ne podeljujejo Nobelove nagrade za matematiko. Kapy von Kapivar naj bi bil namreč tudi matematik. Po drugih teorijah naj Nobelove nagrade za matematiko ne bi bilo preprosto zaradi tega, ker ga ta veda ni zanimala in ji zato ni dajal pomembne teže.
V oporoki tudi visoka renta za Sofio
Skoraj natančno leto dni pred svojo smrtjo, 27. novembra 1895, je v Stockholmu deponiral svoj testament. Po njegovi smrti 10. decembra 1896 se je izkazalo, da je Sofii zapustil šest tisoč goldinarjev letne dosmrtne rente, kar je bilo za tisti čas izjemno veliko. Preostalo svoje bogastvo pa je zapustil za nagrade velikim znanstvenikom, literatom in bojevnikom za mir, kar danes poznamo kot Nobelov sklad, ki podeljuje Nobelove nagrade. Nobel je določil, da se nagrade podeljujejo za fiziko, kemijo, medicino in literaturo ter zaslužnim za mir. Nobelova nagrada vsakemu dobitniku prinese približno milijon evrov.
Povod za to, da je svoje bogastvo namenil za Nobelove nagrade, je bila predvsem uteha za slabo vest, saj mu je bilo pogosto očitano, da je ustvaril izum za ubijanje ljudi, čeprav je sam izum videl bolj kot sredstvo za napredek človeštva. Pa tudi zaradi želja po boljši javni podobi. Pogosto je bil označen kot “trgovec s smrtjo” oziroma človek, ki je obogatel z iskanjem načinov, kako čim hitreje ubiti čim več ljudi.
Veliko vlogo pri Nobelovih nagradah je imela tudi Berta von Suttner, prva ženska prejemnica Nobelove nagrade za mir. Z njo je Nobel ostal v stikih tudi po propadu njune kratkotrajne zveze. “Bila je tisto, kar je iskal. Zelo izobražena, govorila je več jezikov, znala je prisluhniti in analizirati njegove pesmi. Izmenjavala sta si intelektualna pisma. Vseskozi je Nobela opozarjala, da se lahko njegov izum obrne proti človeštvu. Nobela je navdušila in premaknila tudi njena knjiga Dol z orožjem!, s katero je, kot se je izrazil Nobel, napovedala vojno vojni. Tudi sicer se je uveljavila kot zelo vplivna prvoborka za mir,” nam je povedala Majda Širca.
Po Nobelovi smrti je Sofia poleg dosmrtne letne rente prek odvetnikov zahtevala še izplačilo enkratnega zneska. V nasprotnem primeru je grozila z objavo 218 pisem Alfreda Nobela, kar bi takrat povzročilo velik škandal. V zameno za pisma so ji naposled izplačali še enkratni znesek 12 tisočih goldinarjev. Pisma so sicer pred leti postala dostopna v muzeju v Stockholmu, se pa še danes o tem razmerju zelo malo in nerado govori, nam je še povedala Širca. Sofia je umrla leta 1922, stara 71 let.
Alfred Nobel je v oporoki med drugim zahteval, naj mu ob smrti prerežejo žile, da mu bo iztekla kri. Bal se je namreč, da bi ga živega pokopali.
Sofijina hčerka Margareta je bila učiteljica angleščine. “Margareta je bila poročena z vojaškim zdravnikom, s katerim je imela hčerko Olgo (Oli). Oli je umrla leta 2005 in je pokopana na dunajskem pokopališču. Kot magistrica medicine je delala na enem od inštitutov na Dunaju in ni imela otrok, tako da je ta veja očitno izumrla,” je v času ustvarjanja dokumentarnega filma Alfred & Sofie ugotovila Majda Širca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!