Kakšne knjige bomo brali, če jih bo pisala umetna inteligenca?

Foto: PROFIMEDIA

Prav mogoče je, da se bodo na knjižnih policah kmalu znašle knjige, pod katere se bo podpisala umetna inteligenca. Kakšne knjige bomo brali, če jih bo pomagala pisati umetna inteligenca, in kako domiselne bodo, so v nedavni študiji ugotavljali znanstveniki.

Konec minulega tedna je bila v reviji Science Advances objavljena študija, ki kaže, da bi si lahko knjige v prihodnje postajale vse bolj podobne, če bodo zgodbe nastajale s pomočjo umetne inteligence.

Cilj raziskave je bil preučiti, koliko in kako lahko umetna inteligenca pomaga ljudem pri ustvarjalnosti, je besede soavtorja raziskave Anila Doshija iz univerzitetnega kolidža v Londonu povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Doshi je skupaj z Oliverjem Hauserjem z Univerze v Exetru za svoj poskus najel okoli 300 prostovoljcev kot “pisateljev”. Izbrani so bili posamezniki, ki se s pisanjem niso ukvarjali profesionalno, njihove ustvarjalne sposobnosti pa so ocenili s standardnim psihološkim testom, v katerem so morali navesti deset drastično različnih besed, piše AFP.

Raziskovalci so jih nato naključno razdelili v tri skupine, v katerih so morali napisati zgodbo v osmih stavkih, in sicer so si lahko izbrali pustolovščino na odprtem morju, v džungli ali na drugem planetu. Udeleženci so bili deležni različne stopnje pomoči umetne inteligence. Prva skupina ni prejela nobene pomoči, drugi je orodje umetne inteligence ChatGPT posredovalo zamisel za zgodbo v treh stavkih, tretja skupina pa je prejela več idej za zgodbo, ki jih je ustvarila umetna inteligenca.

Ko so udeleženci končali svoje zgodbe, so morali oceniti ustvarjalnost svojega dela. Odgovoriti so morali na vprašanja, kako izvirno se jim je zdelo delo, kakšen bralni užitek po njihovem mnenju nudi in koliko možnosti mislijo, da imajo, da bi bila zgodba primerna za knjižno objavo. Po istih merilih je zgodbe ocenilo tudi 600 zunanjih ocenjevalcev.

Rezultati raziskave so pokazali, da je umetna inteligenca v povprečju povečala kakovost ustvarjalnosti posameznega pisca, tudi za deset odstotkov, zanimivost zgodbe za 22 odstotkov, pri čemer je pomagala zlasti pri elementih, kot sta struktura in zaplet. Ti učinki so bili izrazitejši pri piscih, ki so bili med začetno nalogo ocenjeni kot manj ustvarjalni, je pojasnil Doshi.

Umetna inteligenca znižuje ustvarjalnost

V širšem kontekstu pa sta avtorja raziskave ugotovila, da so si zgodbe, ki jim je pomagala umetna inteligenca, med seboj veliko bolj podobne kot tiste, ki so nastale brez pomoči umetne inteligence, saj so se pisci, ki jim je bila ponujena pomoč, preveč zasidrali v predlagane ideje.

Po mnenju Hauserja umetna inteligenca odpira družbeno dilemo. Po eni strani ljudem olajša dostop do zgodb in odpravlja različne ovire, toda hkrati znižuje ustvarjalnost.

Doshi je dodal, da je raziskava pokazala tudi težnjo, da bi se ljudje preveč zanašali na orodja umetne inteligence, preden bi razvili temeljne spretnosti v pisanju, glasbi ali drugih veščinah.

“Ljudje morajo začeti razmišljati o tem, kje v svojem delovnem procesu lahko uporabijo to orodje, da bodo imeli največ koristi, obenem pa morajo še vedno poskrbeti za vnos lastne kreativnosti,” je razmišljanje sklenil soavtor raziskave.