Menu Item
Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog nacionalne strategije za muzeje in galerije 2024-2028, ki jo daje v javno razpravo. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Matevža Čelika Vidmarja bo nacionalna strategija za muzeje in galerije nadomestila strategijo kulturne dediščine v delu, ki se nanaša na varstvo premične kulturne dediščine.
Kot je v današnji izjavi za javnost povedal državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, se namreč veljavna strategija letos izteče, s prihodnjim letom naj bi stopila v veljavo nova. V sredo bo predlog strategije predstavljen na četrtem Mednarodnem kongresu slovenskih muzealcev v Kopru in Čelik Vidmar je izrazil je upanje, da bodo prejeli veliko konstruktivnih pripomb.
Predlog strategije je pripravila delovna skupina za muzejsko politiko, ki jo je lani imenovala ministrica za kulturo Asta Vrečko, v pripravo so bile vključene strokovne muzejske organizacije. Strategija temelji na opravljenih analizah in strokovnih strateških smernicah mednarodnih organizacij.
Kot je poudaril državni sekretar, se tokrat muzejev in galerij prvič lotevajo s sektorsko strategijo. Oboji v več pogledih predstavljajo zelo pomemben del kulture: letno razpolagajo s 63 milijoni evrov, od tega je približno 85 odstotkov javnih sredstev, imajo približno 1.000 zaposlenih in še 2.000 zunanjih sodelavcev ter privabijo številne obiskovalce. V lanskem letu si je razstave v slovenskih muzejih in galerijah ogledalo več kot dva milijona obiskovalcev.
Slovenska muzejska mreža je po besedah državnega sekretarja zelo razvejana in raznolika tako tipološko in vsebinsko kot tudi organizacijsko. Prvi izziv je tako, kako vse te raznolike institucije spraviti v enotno delujoč sistem, ki bo sledil enakim kakovostnim standardom. Strategija to raznolikost priznava in je zastavljena na način, da lahko vsaka od institucij prispeva k uresničevanju skupnih ciljev strategije. Obenem želijo s strategijo institucije spodbuditi k povezovanju programov in izmenjavi.
Drugi pomemben izziv je, kako povezati fizične zbirke z digitaliziranimi vsebinami, da bo ponudba zanimiva za obiskovalce. Izziv je tudi, kako vzpostaviti bolj sistematično izobraževanje za muzejske delavce, tako formalno izobraževanje skozi univerzitetne programe, kar bo moralo biti predmet medresorskega dogovarjanja, kot izobraževanje, ki že poteka znotraj muzejskih organizacij.
Kot je še povedal državni sekretar, se ob strategiji oblikuje večletni načrt investicij in vlaganj v muzeje. Strategiji bo sledila prenova zakonodaje, ki bo na novo opredelila javno službo muzejev in jo uskladila z novo definicijo muzeja, ki jo je sprejel Mednarodni muzejski svet. Omenjena definicija sicer odpira in širi javno poslanstvo muzejev ter jih zavezuje k delu s skupnostmi, trajnostnemu razvoju in povečevanju dostopnosti zbirk tudi skozi digitalne vsebine.
Predlog strategije bo v javni obravnavi dva meseca. Ob tem nastaja izvedbeni načrt strategije, ki se bo začel izvajati po sprejetju.
Kot je še povedal državni sekretar, predlog strategije že upošteva, da se v okviru načrta za okrevanje in odpornost pripravlja digitalni register nepremične kulturne dediščine, na katerega se bo vezal razvoj spletne platforme, ki bo povezala slovenske muzeje ter omogočila boljše sodelovanje med njimi in boljšo promocijo programov doma in v tujini.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!