Menu Item
Krovne organizacije v kulturi so v skupnem javnem pismu ob rebalansu proračuna za leto 2022 pozvale k ohranitvi tradicije in inovativnosti v kulturi. V letih 2022 in 2023 je sicer kulturi namenjen visok odstotek financiranja, a jih skrbi nižanje sredstev za spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, iz katere država sofinancira nevladne organizacije.
Kot piše v pismu, so prizadevanja kulturnih društev in drugih nevladnih organizacij zaradi aktualnih procesov sprejemanja rebalansa proračuna ogrožena. Čeprav se jim zdi visok odstotek financiranja kulture v letih 2022 in 2023 spodbuden, jih skrbi rez na postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, iz katere država financira programe in projekte nevladnih organizacij.
Na tej postavki, s katere država sofinancira programe in projekte številnih krovnih stanovskih združenj, med katerimi so tudi takšne s stoletno tradicijo, prihaja do največjega reza – z višine 6,4 milijona evrov v prvotno sprejetem proračunu se z rebalansom za leto 2022 zmanjšuje na 3,6 milijona evrov, so opozorili v pismu.
Z iste postavke država sofinancira tudi programe in projekte novejših, k sodobnim umetniškim praksam usmerjenih nevladnih organizacij, ki so mednarodno prepoznavne ter prejemajo številne nagrade in vabila k sodelovanju. Podpisniki so prepričani, da bo zmanjšanje sredstev “brez dvoma bistveno zarezalo v zunajinstitucionalno kulturniško krajino, integralni del domačega kulturnega in umetnostnega ekosistema”.
Nižanje sredstev za ljubiteljsko kulturo in založništvo
Zaskrbljujoče se jim zdi tudi znižanje sredstev za ljubiteljsko kulturo in založništvo. Na obeh področjih se znižujejo za okrog 700.000 evrov. Po oceni avtorjev pisma bi sredstva, ki so bila rezervirana za ljubiteljsko kulturo za leto 2022, lahko namenili razvoju, ker to področje že vrsto let raste in nujno potrebuje dodatno podporo. V primeru založništva pa bi rez pomenil veliko izgubo za to področje, ki je po njihovem mnenju temeljno za slovenski prostor.
Podpisniki se sprašujejo, ali se bomo posledic takšnega odnosa do kulture zavedeli “šele takrat, ko bodo v državi presahnila pomembna kulturna središča, ko bodo izginila mednarodno prepoznavna kulturna povezovanja in ko ne bo več domačih in tujih obiskovalcev”. Odločevalce pa pozivajo, naj preučijo vse možnosti za vrnitev sredstev na omenjenih postavkah na izhodiščno vrednost za leto 2022 in naj vztrajajo pri najmanj enaki višini teh postavk tudi za leto 2023, da bo s tem zagotovljeno kontinuirano delo v tem delu kulturne produkcije.
Pismo je podpisalo 29 krovnih organizacij v kulturi.
Joveva pisala evropski komisarki za kulturo
V zvezi z zmanjšanjem financiranja kulturnega sektorja v Sloveniji se je oglasila tudi evropska poslanka Irena Joveva, ki je na evropsko komisarko za inovacije, kulturo, izobraževanje in mladino Marijo Gabriel naslovila odprto pismo, v katerem je opozorila, da je stanje zaskrbljujoče.
“Sredstva se na postavki Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti razpolavljajo s 6,4 na 3,6 milijonov evrov, kar poleg rezov v številne projekte na področju kulture pomeni tudi veliko težje vključevanje nevladnih organizacij v evropske projekte, saj preprosto ne bodo imele osnove v nacionalnem financiranju. Ogroža se tudi cel nabor vzporednih procesov, vse od skrbi za strokovnost področij (financiranje stanovskih organizacij), do negativnega vpliva na razvoj kadrov in publike,” je Joveva opozorila v pismu.
Slovenija bi morala po njeni oceni kot manjša članica EU toliko več pozornosti posvečati ravno nevladnemu sektorju v kulturi, “ki bistveno prispeva tako k ohranjanju tradicije kot snovanju prebojnih umetniških praks”. “Aktualno znižanje naposled ni v soglasju niti z Novo evropsko agendo za kulturo, ki ima med drugim kot ključen cilj ‘izkoristiti ves potencial kulture za pomoč pri vzpostavitvi bolj vključujoče in pravične Unije, ki podpira inovacije, ustvarjalnost ter trajnostna delovna mesta in rast’. S krčenjem nevladnega sektorja iz naslova nacionalnega financiranja se ogroža tudi evropske cilje na področju kulture. Evropske smernice so del soglasja članic EU o skupni prihodnosti, vsakršno odstopanje brez zadostne utemeljitve pa pomeni odklon, ki ne prispeva k skupnim prizadevanjem EU.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!