Menu Item
V okviru Festivala Ljubljana, ki je letos upihnil jubilejno 70. svečko, bo septembra na odru ljubljanskih Križank premierno uprizorjeno izvirno simfonično delo skupine Laibach, ki temelji na romanu Vladimirja Bartola Alamut. Laibach so se poskušali ogniti enostranskemu pripovedovanju zgodbe, vključili so tudi iranska skladatelja in iranskega pisatelja in novinarja Alija Amerija, kar je delo obogatilo, oplemenitilo in ga spremenilo v slovensko-iranski diplomatski projekt.
5. in 6. septembra bo v ljubljanskih Križankah na sporedu izvirno simfonično delo zasedbe Laibach, ki temelji na slovitem romanu Vladimirja Bartola Alamut. Ta obravnava znamenito, na zgodovinskih dogodkih utemeljeno zgodbo iz Perzije, današnjega Irana, v 11. stoletju, katere osrednji lik je heretik Hasan ibn Saba, karizmatični verski in politični vodja ter ustanovitelj nove verske sekte Asasinov.
Ivan Jani Novak, ustanovni član skupine Laibach, je na današnji predstavitveni novinarski konferenci pojasnil, da je bila velika želja skupine, da projekt premierno uprizorijo v iranski prestolnici ter v sodelovanju s Teheranskim simfoničnim orkestrom v znameniti teheranski dvorani Vahdat, a je želja zaradi številnih komplikacij ostala neuresničena. Svetovna premiera bo tako luč dneva ugledala v Ljubljani, a diplomatska prizadevanja se nadaljujejo in skupina bo tako še naprej vztrajala pri tem, da bo uprizoritev dosegla tudi iransko občinstvo. S teheranskimi simfoniki pa želijo eventuelno nastopiti tudi v Združenih državah Amerike ter ob priliki celo v Rusiji.
“Trenutno stanje izvedbe projekta v Teheranu še vedno ni jasno. Kristina Radej je svoj mandat veleposlanice v Iranu zaključila, nov slovenski veleposlanik pa še ni bil imenovan. Zelena luč na direktoratu za kulturno sodelovanje in iranske mednarodne zadeve na iranskem zunanjem ministrstvu se še vedno ni prižgala, medtem pa je prišlo do neljube zamenjave vodstva tudi na uradu za cenzuro pri ministrstvu za kulturo, kar pomeni, da bo verjetno potrebno znova ponoviti celotno proceduro,” pojasnjujejo Laibach in dodajajo. da bodo z novo diplomatsko ofenzivo v Iranu počaka vsaj toliko, da slovenska mednarodna diplomacija “popravi formalne odnose med obema državama – če je kaj takega seveda sploh še možno”.
Skupina Laibach je k projektu pristopila v sodelovanju z iranskima skladateljema, pri kreativnem procesu pa je skupini svetoval tudi iranski pisatelj in novinar Ali Ameri, ki je na današnji konferenci projekt ocenil kot sodelovanje Zahoda in Vzhoda. Kot je v šali dejal Novak, je Ameri skupini svetoval zato, da ne “naredijo kakšnih neumnosti” ter predvsem zato, da ne zaidejo v evropocentrično razlago zgodbe. “Bartolova zgodba je bila namreč napisana v duhu takratnega makiavelizma in kot odgovor na naraščajoč vzpon fašizma v Evropi,” je pojasnil Novak in dodal, da gre za vseskozi relevantno zgodbo o moči in usodi, ki v luči poplave nasprotujočih si informacij in destruktivnih agresivnih vojn morda še nikoli ni bila tako aktualna kot danes.
Glasbo za Alamuta v izvedbi skupine Laibach je napisal član zasedbe Luka Jamnik v sodelovanju z iranskima skladateljema Idinom Samimijem Mofakanom in Nimo A. Rovšanom. Kot je pojasnil na današnji konferenci, se je dela s sodobnima iranskima skladateljema lotil pred več kot letom dni. Če upoštevamo še predpriprave, pa moramo prišteti še eno leto dela. “Sama zgodba ni zakomplicirana, njene interpretacije so,” je poudaril Jamnik
Naključja, ki so vodila do Alamuta
Kot so pojasnili v predstavitvi, je skupino Laibach do odločitve o izvedbi projekta vodila vrsta naključij. Prvo takšno naključje se je zgodilo tri leta po terorističnem napadu na newyorška dvojčka leta 2004, ko so se člani skupine nahajali na turneji po Združenih državah Amerike. Tam so se srečali s prevajalcem ameriške izdaje Bartolovega Alamuta Michaelom Bigginsom ter z založnikom Markom Whiteom, ki sta skupini predstavila nemalo sorodnosti med Laibachom in Alamutom.
Do naslednjega naključja je prišlo med severnokorejsko turnejo leta 2015, ko so po koncertu v Pjongjangu člani skupine na vprašanje, kaj bo njihov naslednji projekt, povsem spontano odgovorili, da bo to nastop v Teheranu. Tretjo naključno točko približevanja Alamutu predstavlja gledališki projekt skupine Tako je govoril Zaratustra, v katerem so Laibachi predelovali ideološko ozadje tega kanonskega dela filozofa Friedricha Nietzscheja. Ta namreč delno sega v zgodovinsko Perzijo. “Tako sta se Laibach in Alamut počasi srečevala, dokler ni padla finalna odločitev, da je glasbeno-scenska simfonična predstavitev znamenitega romana slovenskega pisatelja, ki opisuje dogodke iz iranske zgodovine, smiselni izziv za Laibach,” pojasnjujejo v skupini.
Projekt Alamut je podprla tudi neprofitna organizacija in umetniška zbirka s sedežem v Londonu a/ political, s pomočjo katere zaživijo tudi najbolj drzne ideje, ki sicer ne bi bile uresničljive.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!