Legendarna hrvaška novinarka in provokativna pisateljica Vedrana Rudan je sinoči na svojem blogu, ki ga ustvarja že več kot desetletje, sporočila, da se sooča s težko boleznijo. "Smrt ali bližina smrti je posebno doživetje. Pove vam, kaj je pomembno, in pove vam, da je življenje lepo. In lepo je tudi, ko smrt potrka na vrata. Kar naj trka, še vedno sem tu in uživam življenje kot še nikoli," je med drugim v zadnjem zapisu na blogu napisala duhovita in mestoma kontroverzna avtorica.
“Tisočkrat sem si predstavljala trenutek – pisatelji imamo bujno domišljijo – kako je videti, ko k tebi pristopi zdravnik, brez nasmeha v očeh, in pravi … Bom omedlela? Znorela? Se začela jokati? Se spraševala, zakaj ravno jaz?” je kolumnistka in hrvaška književnica Vedrana Rudan začela zapis na svojem blogu, ki ga je naslovila Rak in jaz.
Kot je v nadaljevanju zapisala 74-letna mednarodno uspešna pisateljica z Reke, ki je med drugim objavljala v hrvaškem tedniku Nacional, se ji ni pripetila nobena od opisanih reakcij. Prav nasprotno, ob pogledu na zaskrbljene zdravnike reškega kliničnega centra se ji je na obraz prikradel nasmeh.
“Čutila sem, da mi nekako želijo olajšati bolečino, ki je nisem čutila,” je zapisala in pojasnila, da je čez noč ugotovila, koliko pravih prijateljev imata z možem ter s kako fenomenalnimi ljudmi je obkrožena.
“Prijateljica iz otroštva mi je obljubila, da mi bo organizirala pogreb, moj pepel pa bo, čeprav je to zakonsko prepovedano, raztresla na najini najljubši plaži v Mošćenički Dragi,” je nadaljevala. A ker v Dragi vselej močno piha, bodisi jugo, burja bodisi maestral, tudi to, kot vsa dejanja, s sabo nosi določeno mero tveganja. “Jebiga, ne me pojesti,” je zapisala.
Hrvaška pisateljica, ki je bralce osvojila s svojimi provokativnimi, drznimi in mestoma tudi kontroverznimi literarnimi deli, je naznanila tudi, da bo sinočnji zapis njen poslednji vnos na blogu, ki ga je leta 2010 poimenovala Avantura slepe kurbe. Posvetila se bo zdravljenju ter o tem napisala tudi knjigo, je napovedala. “Ko avtor piše o fazah svojega umiranja, se to bere kot noro. Te knjige imajo smisel samo, ko avtor ali avtorica umre, vse drugo nima napetosti,” je nadaljevala v svojem bistrem in drznem slogu in dodala, da sicer ne more napovedati, ali bo sama bolezni tudi dejansko podlegla. “A prepričana sem, da obstaja verjetnost.”
“Že dolgo mi je jasno, da smo vsi smrtni, zato se ne obremenjujem s smrtjo, “borbo” ali vero v srečni konec. Ne vem, ali je danes in tukaj ‘happy end’ življenje ali smrt, zato mi je moja zgodba lažja,” je še dodala in se v nadaljevanju zahvalila vsem, ki so ji pomagali na poti do postavljene diagnoze. Od reškega kardiologa, zdravnika iz Jordanije in drugih strokovnjakov, pa do beograjskega založnika, ki da jo je ganil do solz.
“In to bi bilo to. Naj se vam ne smilim. Smrt ali bližina smrti je posebno doživetje. Pove vam, kaj je pomembno, in pove vam, da je življenje lepo. In lepo je tudi, ko smrt potrka na vrata. Kar naj trka, še vedno sem tu in uživam življenje kot še nikoli,” je še zapisala pisateljica ter se na koncu zahvalila še bralcem. “Dragi moji bralci, drage moje bralke. Leta mi lepšate življenje in mu dajete smisel. Brez pisanja ne morem živeti.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje