Menu Item
Ob Dnevu prevajalstva bodo v prostorih Mestnega društva gluhih Ljubljana predstavili mobilno literarno-zvočno aplikacijo Slavic Soundwalking (Slovanski zvočni sprehod), ki prinaša interaktivne kratke zgodbe sodobnih avtorjev in avtoric iz Slovenije, Hrvaške in Srbije.
Kot piše v sporočilu za javnost, je Slavic Soundwalking interaktivni literarni projekt, ki promovira južnoslovanske književnosti, slovanske jezike in spodbuja transnacionalno kulturno sodelovanje s pomočjo interaktivne mobilne aplikacije, aktivirane na javnih površinah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Aplikacija ima vnaprej določene poti oziroma točke v mestih. Ko gre uporabnik mimo teh točk, se aplikacija samodejno aktivira in začne predvajati zgodbe.
Teme so urbane, preučujejo odtenke slovanskega jezika, njegovo ohranjanje in razvijajoče se oblike izražanja. Zgodbe pogosto obravnavajo vsakdanje življenje, izzive sodobne družbe, medčloveške odnose, kulturno identiteto, urbane legende in druge teme, ki zadevajo prebivalstvo mest slovanskih držav. Petinsedemdeset kratkih zgodb ponuja vpogled v slovansko kulturo, promovira čezmejni literarni in transkulturni dialog ter reflektira družbo in čas, v katerem so nastale. Zgodbe na glasbeno in zvočno podlago interpretirajo profesionalni igralci.
Vse zgodbe je mogoče brati v slovenskem, hrvaškem, srbskem, angleškem in znakovnem jeziku. Slednji omogoča dostopnost gluhim in naglušnim uporabnikom, zgodbe pa je prav tako mogoče prilagoditi tistim, ki imajo bralne težave.
Dogodki v Ljubljani do 11. oktobra
Kot še piše v sporočilu za javnost, bodo promocijski dogodki v Ljubljani potekali do 11. oktobra. Tako bo danes v prostorih Mestnega društva gluhih Ljubljana delavnica znakovnega jezika, ob 19. uri pa bo v Atriju ZRC SAZU pogovor o monografiji Glasbeno in plesno delovanje žensk s priseljenskim ozadjem v Sloveniji etnomuzikologinje Alme Bejtullahu.
Na programu so med drugim še delavnici kreativnega pisanja z Vesno Lemaić, zvočni sprehodi, pogovor na temo Dediščina Danila Kiša in Pascale Delpech, delavnica francosko-južnoslovanska prevajalska prepletanja ter pogovor in gostovanje razstave ob 100-letnici rojstva komika in igralca Miodraga Petrovića Čkalje.
Projekt sofinancira EU v sklopu programa Ustvarjalna Evropa. Izvaja ga partnerski konzorcij, v katerem so Kulturno-informacijski center – KIC ter YELO za interdisciplinarni umetniški proces s Hrvaške, Heartefact fundacija iz Srbije, Kulturni center Danilo Kiš iz Slovenije ter Hrvaška zveza gluhih in naglušnih Hrvaška kot pridruženi partner, piše na spletni strani projekta.
Mednarodni dan prevajalcev in tolmačev se obeležuje na praznik sv. Hieronima, ki je prevedel Biblijo in se ga šteje kot zaščitnika prevajalcev. Mednarodna zveza prevajalcev (FIT) promovira praznovanje dneva od leta 1953, ko je bila ustanovljena. Leta 1991 je začela idejo o praznovanju mednarodnega dneva prevajanja kot izraz solidarnosti svetovne skupnosti prevajalcev in njihovih prizadevanjih za priznanje prevajalcev kot poklica v različnih državah.
Generalna skupščina ZN je leta 2017 sprejela resolucijo o vlogi jezikovnih strokovnjakov pri povezovanju narodov in spodbujanju miru, razumevanja in razvoja ter 30. september razglasila za mednarodni dan prevajanja.
Vpliv umetne inteligence na ustvarjalno delo
Kot so sporočili iz Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), se v zadnjem letu evropski književni prevajalci in prevajalke poglobljeno ukvarjajo z vplivom umetne inteligence na književno prevajanje in ustvarjalno delo. Francoski kolektiv En chair et en os je objavil manifest Literatura, film, tisk, videoigre: Ne prevodom brez duše.
Podpisniki manifesta ne želijo, da bi umetna inteligenca postala sprejemljiva alternativa človekovemu ustvarjanju, zato zahtevajo, da založniki, ponudniki podnaslavljanja in sinhronizacije, filmske in avdiovizualne produkcijske in distribucijske družbe, studii za videoigre ter medijske hiše zavrnejo uporabo umetne inteligence kot domnevnega orodja za prevajanje ter ustvarjanje umetniških del in besedil.
Zahtevajo tudi, da so založniki in izdajatelji televizijskih programov dolžni obvestiti potrošnike o vseh izdelkih s področja kulture, v katere je na kateri koli točki ustvarjalne verige posegla umetna inteligenca ter da se za dela, ki jih je v celoti ali delno zasnovala umetna inteligenca, ne namenja javnega financiranja ali pomoči.
Evropski svet združenj književnih prevajalcev – CEATL s partnerji, med katerimi je tudi DSKP, pa med 2. in 4. oktobrom v Strasbourgu organizira veliko Evropsko konferenco o književnem prevajanju. Konferenca bo združila številne predstavnike in predstavnice institucij in posameznike, ki na evropski ravni sodelujejo pri produkciji, zagovorništvu in širjenju književnega prevajanja. Nastopila bo tudi predsednica DSKP Tanja Petrič, so sporočili iz društva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje