
Pri Sodnem stolpu na Lentu je zaživela prva knjigobežnica, izglasovana v okviru mariborskega participativnega proračuna. Projekt, vreden 3000 evrov, spodbuja bralno kulturo in izmenjavo knjig v javnem prostoru. Občina načrtuje dokončanje vseh izglasovanih projektov v prvi polovici leta, nato sledi nov cikel.
Oglaševanje
Mestna občina Maribor je uresničila željo občanov in v okviru participativnega proračuna postavila prvo knjigobežnico pri Sodnem stolpu na Lentu. S projektom, ki so ga izglasovali prebivalci, občina nadaljuje s spodbujanjem bralne kulture in krepitvijo skupnosti v javnem prostoru.
Kot je povedal vodja participativnega proračuna na mariborski občini Aljoša Kirič, je prva javna knjigobežnica del kataloga urbane opreme in je bila v to okolje smiselno umeščena skupaj z arhitekti, vrednost investicije pa je dobrih 3000 evrov. Po njegovih besedah nameravajo tovrstne prostore na različnih lokacijah postavljati tudi v prihodnje.
Direktor mariborske knjižnice Klemen Brvar je pojasnil, da gre za enega od sodobnih načinov, kako knjige spraviti nazaj v javni prostor. V Mariboru že obstaja kar nekaj različnih načinov za to, to pa je prva knjigobežnica na promenadi na Lentu. Mariborska knjižnica je kot osrednja ustanova, ki skrbi za bralno kulturo oziroma promocijo knjige, za projekt prispevala nekaj kakovostnih odpisanih knjig, s katerimi želijo po besedah Brvarja spodbuditi ljudi, da prinesejo svoje priljubljene knjige in odnesejo tiste, ki zanimajo njih.
"Verjamem, da bo izmenjava stekla, saj je lokacija primerna, da se ljudje usedejo in preberejo oziroma polistajo po knjigi. Tudi sam sem prinesel roman, ki sem ga prispeval, in sicer eno od kultnih knjig za Mariborčane Marpurgi," je dejal direktor mestne knjižnice in dodal, da raziskave v zadnjem času kažejo, da se bralna kultura slabša.

Kot je poudaril, bi promocija branja morala postati strateški interes vsake odgovorne družbe, saj branje knjig razvija možgane na drugačen način kot pa branje na različnih zaslonih. Pristojne institucije, ne le na področju kulture ali pa knjižnice, bi zato morale prepoznati pomen branja kot strateške dobrine v današnji družbi.
Kirič je odločitev, da mariborska občina podpre odprtje knjigobežnice, pojasnil s tem, da so projekt predlagali občani, občina pa se je zavezala, da bodo izglasovane projekte izpeljal. Ob tem je povedal, da so doslej izvedli že 32 projektov, še devet pa delno v skupni vrednosti dobrega pol milijona evrov. Skupaj je bilo sicer ob glasovanju leta 2022 izbranih 86 projektov.
"Projekte aktivno izvajamo. Naš cilj je, da jih vse izvedemo v prvi polovici leta, nato pa bomo že začeli z novim ciklom participativnega proračuna," je še napovedal Kirič, ki računa na to, da bo velika večina projektov realizirana, nekateri med njimi pa so iz različnih razlogov neizvedljivi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje