Menu Item
Konec lanskega leta je podjetnica in podkasterka Nina Gaspari izdala svojo prvo knjigo Lovim svoje ravnotežje. Kmalu po izidu knjige so izbruhnile obtožbe, da je del knjige oziroma celotno poglavje plagiat. Avtorica in urednik knjige Miha Mazzini za N1 trdita, da je nepopolno citiran le del poglavja, v celoti pa okoli odstotek knjige, ter da je napaka odpravljena. Kdaj pa sploh govorimo o plagiatu?
Podkasterka in podjetnica Nina Gaspari je bila lani konec leta na družbenih omrežjih po izidu njene knjige Lovim svoje ravnotežje obtožena plagiatorstva.
Avtorica se je na očitke o plagiatorstvu odzvala nekaj dni pred iztekom leta 2023 in zapisala, da je šlo za “nenamerno napako”, ki da se je zgodila v času priprave vsebine za knjigo, ko v prvih zapiskih teh vsebin ni pravilno označila, potem pa je na to pozabila. Enako pojasnilo je podala tudi v 213. epizodi podkasta Lovim svoje ravnotežje, v kateri je spregovorila o aferi.
Knjiga je še vedno na prodaj, avtorica jo na družbenih omrežjih tudi aktivno promovira. Trenutno poteka akcija, v kateri Gaspari obljublja brezplačno poštnino za vse knjige, naročene do 17. maja.
V vseh kopijah knjige, ki so zdaj na prodaj, je po zagotovilih avtorice, ki jih je podala v omenjeni epizodi podkasta, vložen list s pojasnilom (errata), prav tako pa lahko na spletni strani, kjer knjigo prodaja, preberemo, od kod je vzela del drugega poglavja Tvoje spone in dva nasveta v uvodu knjige. Oboje je prevod besedila iz knjige Zdravljenje skozi besede (Healing Through Words) svetovno priznane pesnice in pisateljice Rupi Kaur.
Errata je seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami.
Urednik knjige s pritožbo na novinarsko častno razsodišče
Urednik knjige je pisatelj Miha Mazzini. O obtožbah plagiatorstva je konec decembra poročalo več medijev. Mazzini se je kot urednik knjige na Novinarsko častno razsodišče (NČR) pritožil zoper prispevke avtoric v Mladini in Dnevniku.
Pred dnevi je častno razsodišče v obeh primerih razsodilo in ugotovilo, da novinarki nista kršili nobenega člena kodeksa.
Mazzini je obema novinarkama očital kršenje 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, češ da nista kontaktirali ne avtorice ne pritožnika kot urednika. Novinarsko častno razsodišče je v obeh primerih presodilo, da tega člena nista kršili.
Novinarka Dnevnika je v stik z avtorico poskušala priti dva dni, a se ta po njenih besedah na elektronsko pošto in telefonski klic ni odzivala. Tako očitek, da ni kontaktirala ne Gaspari ne Mazzinija kot urednika, ne drži, piše v obrazložitvi stališča razsodišča. Prav tako je po mnenju NČR odveč očitek, da ni zaprosila za obe knjigi za primerjavo, saj je novinarka iz posnetkov nekaterih strani iz obeh knjig lahko upravičeno zaključila, da so vsebine identične.
Mazzini je novinarko Dnevnika obtožil tudi kršenja 3. člena kodeksa, a so tudi to na novinarskem častnem razsodišču zavrnili. “Lahko bi ji očitali, da javnosti ni pojasnila, da odziva avtorice ni mogla pridobiti, a to za razumevanje ni bilo bistveno, saj je povzela avtoričino izjavo na javnih omrežjih, v kateri je priznala napake. Avtorica se je sama odločila, da je na hude obtožbe sprva odgovorila le na družbenih omrežjih, na novinarkine poskuse vzpostavitve stika se ni odzivala,” so ob tem zapisali.
Mazzini je novinarki Dnevnika očital še kršitve 4., 5. in 6. člena kodeksa, a so na NČR sklenili, da tudi teh členov ni kršila. Ob neodzivnosti avtorice je namreč uporabila vse do tistega dne dostopne informacije in ni zamolčala informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme (4. člen).
5. člena ni kršila, saj je pojasnila, da gre za spletne komentarje o plagiatorstvu, ki jih je avtorica s svojih strani odstranjevala, avtorje komentarjev pa tudi blokirala, potem pa se je na očitke odzvala in svoje napake delno priznala, kar je novinarka povzela. Novinarka je torej opozorila, za kakšne informacije gre.
Tu je še 6. člen, ki pravi, da mora novinar, kadar je le mogoče, navesti vir informacije. Novinarka je navedla, da so vir njenih informacij komentarji na družbenih omrežjih na profilih Nine Gaspari. “Da ni navedla imena ene izmed komentatork, ki je napisala, katere dele knjige je avtorica prepisala od druge avtorice, ne predstavlja kršitve zaradi zamolčanja vira, saj to za razumevanje ni bilo ključno,” so dodali na NČR.
Mazziniju so na razsodišču pritrdili v tem, da “prepisovanje in napihovanje internetnih govoric ni novinarsko delo” in poudarili, da mora novinar informacije z družbenih omrežij posebej skrbno preverjati.
Kodeks novinarjev Slovenije (1., 3., 4., 5. in 6. člen)
1. člen: Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa.
3. člen: Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.
4. člen: Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.
5. člen: Ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti.
6. člen: Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije.
“Nepopolno citiran odstotek celotne knjige”
Avtorica Nina Gaspari je za N1 zatrdila, da je edini del besedila, ki je “nepopolno citiran”, del sklopa vprašanj v drugem poglavju Tvoje spone, in sicer podpoglavje z naslovom “Kaj je strah in kako vpliva na tvoje življenje?” ter da sta prirejena dva nasveta na začetku knjige (Nasveti: preden začneš loviti svoje ravnotežje).
Ob tem je dodala: “V knjigi Lovim svoje ravnotežje je na 312 straneh 33 sklopov vaj in 275 različnih vprašanj. Nepopolno citiran del obsega okoli 1 % besedila celotne knjige.”
Obrnili smo se tudi na urednika knjige Mazzinija, ki se je pritožil na novinarsko častno razsodišče. Nina Gaspari njegove prijave in stališča razsodišča ni želela komentirati.
Na vprašanje, ali se mu kot uredniku knjige Lovim svoje ravnotežje zdi, da je bila pri pripravi vsebine in navajanju virov storjena kakšna napaka, je Mazzini odgovoril: “Seveda, gre za krajši citat, ki bi ga avtorica morala citirati. Tu ni dvoma.” Je pa poudaril, da trditve, da gre za celo poglavje, ne držijo, kaj šele, da bi šlo za celo knjigo. Tudi on je kot avtorica poudaril, da je “napačno citiran” okoli odstotek knjige.
Društvo novinarjev Slovenije
Za komentar odločitve smo poprosili tudi Društvo novinarjev Slovenije, kjer so poudarili, da je Novinarsko častno razsodiišče samostojen organ društva in sindikata novinarjev. Dodali so, da razsodišče o sprejetih odločitvah javno ne razpravlja ter da so vse odločitve obrazložene.
“So pa odločitve mnenja legitimno izvoljenih in strokovno usposobljenih članov in članic razsodišča. Seveda ima vsak pravico, da se z njimi ne strinja,” so še dodali.
Kaj je plagiat?
Z vprašanjem, kdaj sploh govorimo o plagiatu, smo se obrnili na urad za intelektualno lastnino, ki deluje kot organ v sestavi ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Kot so pojasnili, plagiatorstvo predstavlja kršitev avtorske pravice oziroma upravičenj, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih in osebnih interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela.
O kršitvi avtorske pravice govorimo, ko se varovano avtorsko delo uporablja brez dovoljenja avtorja oziroma imetnika avtorske pravice, kadar je to potrebno (in torej ne gre za zakonsko dovoljene omejitve in izjeme).
Avtorsko pravico ureja zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni z zakonom drugače določeno. Med drugim veljajo za avtorska dela pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi.
Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela in je določena kot enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja. Moralne avtorske pravice varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela, materialne avtorske pravice pa varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela.
Ker avtorska pravica pripada avtorju, je tisti, ki izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela, avtor sam. Uporaba avtorskega dela je dopustna le, če je avtor v skladu z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico.
Pravice intelektualne lastnine so zasebne pravice, zato je njihovo uveljavljanje oziroma ukrepanje ob njihovi kršitvi prepuščeno odločitvi posameznega imetnika pravic. Zahtevki imetnika pravic sodijo v okvir sodnega varstva, odločanje o njihovi utemeljenosti pa je v pristojnosti sodišča. Urad za intelektualno lastnino namreč ni pristojen za izvajanje ukrepov v zvezi z uveljavljanjem avtorske in sorodnih pravic.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje