V 95. letu starosti je umrl slovenski filmski in gledališki igralec Miha Baloh, je sporočila njegova družina. Med drugim je zaigral v kultnih slovenskih filmih, kot so Maškerada, Ne čakaj na maj in Amandus.
Miha Baloh se je rodil 21. maja 1928 na Jesenicah. Kot štirinajstletnik je postal aktivist osvobodilne fronte in sodelavec narodnoosvobodilnega boja, leta 1943 pa je postal član Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ).
Leta 1952 je v Ljubljani diplomiral na takratni Akademiji za igralsko umetnost, piše na spletni strani Slovenska biografija, ki je projekt Slovenska akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Nastopati je začel na Jesenicah, igral je v Mariboru in bil v sezonah 1953/54 do 1958/59 med najbolj zaposlenimi člani gledališča Trst. Leta 1977 je postal član SNG Drama Ljubljana. Obenem je igral v celovečernih filmih jugoslovanske in mednarodne produkcije.
Kot navajajo, je pripadal mladi generaciji slovenskih ustvarjalcev, ki je v slovenski institucionalni kulturi petdesetih let 20. stoletja ustvarila idejni preporod. “Mladi izobraženi igralci so izven konvencionalnih norm igranja s skupino intelektualcev (dramatikov, režiserjev, skladateljev, koreografov idr.) ustvarjali novo obdobje slovenskega gledališča, absurdnost in dvom, gledališče v krogu.”
“Med slovenskimi filmskimi in dramskimi/gledališkimi igralci je Baloh s subtilno, sodobno gledališko in filmsko igro, predvsem pa z estetiko in s pretanjenim občutkom za filmske junake in antijunake močno zaznamoval slovenski film. Izjemna je njegova kreacija vloge kurirja Aleša v filmu Veselica (režija Jože Babič, 1960), ki je svojevrsten dokument časa,” so še zapisali na strani Slovenska biografija.
Kot navajajo, je bil Baloh nepogrešljiv igralec v filmih režiserja Boštjana Hladnika Maškerada (1971) in Ko pride lev (1971), v Plesu v dežju (1961) pa je s sodobno filmsko igro ob igralki Duši Počkaj ustvaril lik Petra. Omeniti velja tudi njegovo vlogo Tarzana v Grajskih bikih (1967).
Obsežen opus
Od 1962 je igral v koprodukcijskih filmih doma in v tujini. Njegov opus obsega šestintrideset filmov, devetnajst televizijskih dram in sedemnajst televizijskih serij s petdesetimi glavnimi vlogami. Za RAI Rim in RTV Beograd je posnel tri epizode La mia grande Avventura/Aventure velikog severa (1974). Njegovi filmski arhivi so shranjeni v trinajstih evropskih državah, še navajajo.
V njegov najpomembnejši slovenski filmski opus sodijo filmi Ne čakaj na maj, Amandus, Nevidni bataljon, Draga moja Iza, Naš človek, med vidnejše vloge v tujih celovečernih filmih pa lahko uvrstimo Dvoje, La guerra continua, Sjenka slave, Rana jesen, Nevesinjska puška, Operacija Ticijan, Svanuće, Provereno mina nema, Todesschüsse am Broadway, Signali nad gradom, Prvi splitski odred, Lov na jelene, Crvena zemlja in Čaruga.
Izstopale so tudi njegove vloge v TV-igrah, serijah in dramah, npr.: Zvezde na jutranjem nebu, Zrna jutrišnjih pridelkov, VOS, Major, ustreljeni boste, Dekameron, Allegro con brio, Mladost na stopnicah, Gorjupa bajta, Vrnitev, Moj prijatelj Piki Jakob, Poti in stranpoti, Vrtačnik, Strici so mi povedali, Geniji in genialci, Ekvinokcij, Devet krogov nekega raja.
Kot še navajajo na strani Slovenska biografija, je Baloh v zadnjem obdobju svoje igralske kariere v ljubljanski Drami sodeloval z najpomembnejšimi režiserji druge polovice dvajsetega stoletja (Jože Babič, France Jamnik, Mile Korun, Georgij Paro, Dušan Mlakar, Zvone Šedlbauer, Janez Pipan) in sledil njihovemu umetniško izjemno močnemu režiserskemu rokopisu v vlogah, kot so Bernardin (Milo za drago), Prof. Dr. Johanson (Zdravnice), Tasil (Krst pri Savici), Superiusz (Peš), šarlatan s klavecinom (Molière), Sveti Peter (Umetnikova trilogija), Filostrat (Sen kresne noči), Ciril (Marija se bori z angeli) in Mihael Baron Brigido (Krajnski komedijanti).
Na filmskem festivalu v Pulju je prejel nagrado zlata arena za vlogo kurirja Aleša v Veselici in TV-nagrado zlata vrtnica za najboljšega jugoslovanskega televizijskega in filmskega igralca (za nadaljevanko Moj prijatelj Piki Jakob). 2005 je prejel častno priznanje Društva slovenskih filmskih delavcev, 2008 je postal častni občan Jesenic, 2014 pa prejel nagrado Društva slovenskih režiserjev Bert za življenjsko delo na področju filmske igre.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!