Menu Item
Matevž Čelik Vidmar, slovenski arhitekt, kritik, raziskovalec in nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, bo državni sekretar na ministrstvu za kulturo. Da se bo pridružil ekipi Aste Vrečko, je potrdil za N1.
Ministrstvo za kulturo dobiva še drugega državnega sekretarja. To bo postal Matevž Čelik Vidmar. “Odločil sem se, da se bom pridružil ekipi Aste Vrečko,” je za N1 potrdil znani arhitekt in kulturnik. Čelik je bil dobro desetletje tudi direktor ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), za kar je prejel Plečnikovo medaljo, najvišje državno odlikovanje na področju arhitekture, a so po izteku njegovega drugega mandata na razpisu izbrali drugega kandidata. Na ministrstvu za kulturo, ki ga je takrat vodil še Vasko Simoniti, so se namreč odločili, da bodo raje podprli arhitekta in zgodovinarja arhitekture Boga Zupančiča.
Čelik Vidmar je direktorski položaj prvič zasedel leta 2010, pod njegovim vodstvom pa se je MAO iz lokalnega mestnega muzeja izoblikoval v nacionalni javni zavod. Kot je dejal ob odhodu z direktorskega mesta, je muzej postal “zakladnica in laboratorij, evropska arhitekturna platforma, center za kreativnost, ustanova z urejenimi depoji, organizator Bienala oblikovanja …” V tem času pa je deloval tudi kot komisar slovenske predstavitve na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, MAO pa je postal nosilec platforme Future Architecture, v katero so se povezali arhitekturni muzeji, festivali in producenti iz več držav.
Čelik Vidmar je bil lani prav tako izbran za enega od kustosov Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2023 v Temišvaru v Romuniji, skupaj s skupino strokovnjakov pa naj bi koordinirali, razvijali in strateško usmerjali program tega projekta. Čelika je žirija izbrala za kustosa za področje Povezave. V obrazložitvi pa je zapisala, da se njegova dejavnost ne nanaša izključno na arhitekturo, čeprav je arhitekt, temveč (ali predvsem) na raziskovanje odnosov med mestom, arhitekturo, oblikovanjem in družbo ter na gradnjo in prilagajanje institucionalnih modelov, ki presegajo meje stroke in ki se vpisujejo v kulturno vizijo 21. stoletja. “Primeri tega so razvoj in internacionalizacija Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, ki je kmalu postal ena najpomembnejših prostorskih in mestnih institucij v Evropi, ter izgradnja kulturnih platform in politik,” je izbiro utemeljila komisija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje