Nacionalni svet za kulturo o novem zakonu, ki bi družil dve filmski agenciji

Po dve uri in pol dolgi razpravi je Nacionalni svet za kulturo (NSK) sprejel sklep, da bo oceno zakona s kratico Zsavc podal šele, ko bo predstavljen čistopis zakona, so se pa člani strinjali, da je sprejem novega zakona potreben.
Kot je predhodno pojasnila vodja kabineta ministrice za kulturo Nina Ukmar, bo predlog zakona zagotovo doživel še veliko sprememb, saj je bilo ogromno predlogov podanih že med javno razpravo, prav tako še ni bilo medresorskega usklajevanja, tako da je do zakona po njenih besedah še dolga pot.

Generalni direktor direktorata za medije Blaž Mazi je ob predstavitvi zakona, ki ga je v imenu ministrstva za kulturo pripravljal zunanji izvajalec, med drugim izpostavil, da bo združitev SFC in Viba filma prinesla manj birokracije, nov zakon pa naj bi prinesel tudi enostavnejše postopke, nove vire financiranja ter lažje usklajevanje terminskih načrtov za realizacijo projektov. Predlog zakona tudi povišuje višino denarnega povračila na 30 odstotkov, do njega pa naj bi bili upravičeni tudi producenti s sedežem v Sloveniji.

Katere novosti bi prinesel novi zakon?

Med novostmi je med drugim naštel še sedemčlanski svet SAC in petčlanski programski odbor z dveletnim mandatom ter da mandat direktorja SAC naj ne bi bil omejen na dva mandata. Direktor SAC naj bi tudi imel bolj menedžersko funkcijo, programski odbor pa naj bi obravnaval filmske projekte in imenoval selektorje za posamezna področja.
Glavna točka novega zakona so izvenproračunski viri za filmsko in avdiovizualno produkcijo in direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah oziroma finančne obveznosti za ponudnike avdiovizualnih storitev.

Direktorica SFC Nataša Bučar je ocenila, da je Zsavc korak v pravo smer, saj se na sistemsko ureditev čaka že nekaj časa, in iz predloga zakona pozdravila predvsem štiri rešitve; poleg uvedbe izvenproračunskih virov še povišanje denarnega povračila tako za tuje kot domače projekte, uvedbo petčlanskega programskega odbora ter da zakon gre v smer združevanja štirih malih slovenskih inštitucij na področju filma, ki so poleg SFC še Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS, Slovenska kinoteka in Filmski studio Viba film.

Vire izvenproračunskega financiranja je pozdravil tudi v. d. direktorja Filmskega studia Viba Film Ljubljana Mitja Bravhar, ki je kot dobre rešitve ocenil tudi drugačno shemo upravljanja, nadzora in strokovne selekcije. Kot je dodal, pa v sedemčlanskem svetu SAC pogreša predstavnike iz vrst zaposlenih, tehničnega kadra, morda tudi ministrstva za gospodarstvo ali celo RTV Slovenija in AGRFT. Predlog se tudi osredotoča predvsem na naloge, ki zadevajo SFC, manj pa na druge naloge, kot so naloge tehničnega dela, je dodal in opozoril tudi na vprašanje ustreznosti izvajanja nalog Viba filma v obliki javne agencije, kot predvideva predlog zakona, saj Viba film poleg javne službe opravlja tudi tržne dejavnosti.

Pogreša tudi študijo o pozitivnih in negativnih učinkih združitve SFC in Viba filma. Ob koncu je še dodal, da je Viba film dolgoletni sinonim za slovenski film in avdiovizualni sektor, zato Viba film kot ime in blagovna znamka ne bi smel v pozabo.

Med pomisleki zmanjševanje pristojnosti stroke

Pomisleke o predlogu zakona o SAC so danes imeli tudi predstavniki različnih strokovnih združenj.

Predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik je izpostavil, da je izvenproračunsko financiranje osrednja pridobitev predloga zakona, kot skrb vzbujajoče pa izpostavil, da predlog predvideva možnost zmanjšanja javnih sredstev zaradi uvedbe novega sistema financiranja.

Izvenproračunski viri morajo dopolnjevati javno financiranje in ne nadomeščati obstoječih sredstev, je pozval in dodal, da imajo zadržano mnenje tudi do združitve SFC in Viba filma, saj bi bila bolj na mestu združitev vseh zgoraj omenjenih štirih inštitucij.

Skrbi jih tudi zmanjševanje prisotnosti stroke v svetu SAC in večja s strani vlade ali politike imenovanih članov sveta, s čimer se zmanjšuje tudi njegova avtonomnost. Predlog v trenutni obliki tako podpirajo zgolj in samo zaradi uvedbe izvenproračunskih virov in povišanja denarnega povračila, do ostalih rešitev pa so zadržani, je povzel.