Na glavnem odru Slovenskega knjižnega sejma (SKS) so na dogodku, poimenovanem Matere in fehtarji: spol v narodnozabavni glasbi, predstavili monografijo Alpenecho, ki je izšla pri Založbi FDV. Avtorji knjige so predstavili, kot so dejali, enega najbolj kontroverznih žanrov, ki ga veliko ljudi obožuje, precej posameznikov pa ima do njega odpor.
Kot je uvodoma povedala ena od avtoric monografije Jasmina Šepetavc, narodnozabavna glasba ni homogena, je zelo raznolik in kompleksen žanr. O njej so se vzpostavili številni stereotipi, od fantov, ki plezajo po lestvah do svojih izbrank, do mater, ki so predstavljene skoraj svetniško. A te podobe – denimo vasovanja – izvirajo iz starejših skladb, ko je bila ljubezen dveh protagonistov opisana še sramežljivo, senzibilno in romantično in je bila vpeta v neko tradicionalno, vaško, katoliško okolje.
Te podobe se po besedah raziskovalke na Fakulteti za družbene vede Šepetavc drastično spremenijo v 90. letih s pesmijo zasedbe Frajkinclari Srčna napaka ter prihodom turbofolk skupin, ki jih nekateri niti ne štejejo več v zvrst narodnozabavne glasbe. Te skupine odkrito govorijo o seksualnosti, ki pa nima nobene povezave z njenim dotlej romantičnim poimenovanjem.
Ksenija Šabec je povedala, da so v raziskavi, po kateri je nastala tudi monografija, zasledovali širšo populacijo oz. več generacij v odnosu do narodnozabavne glasbe, od mladih odraslih, do srednje generacije in vse do starejših. Naleteli so na različne odzive, od pozitivnih, predvsem pri starejših in zlasti do dveh utemeljiteljev zvrsti – Ansambla bratov Avsenik in Ansambla Lojzeta Slaka, pa vse do kritičnih in odklonilnih, zlasti pri posameznikih generacije X.
Natalija Majsova je spregovorila o primerjavah v izpostavljanju spolnosti v pop glasbi in narodno-zabavni glasbi, zlasti ob fenomenu Evrovizije. Opažanja kažejo, da zlasti bolj vzhodne države večkrat na evrovizijskem tekmovanju predstavijo nek svoj del glasbene tradicije skozi žanr etnopopa ali pa pri sklicevanju na tradicijo uporabijo hibridne sloge, mešane s sodobnimi žanri. Pri tem so različno uspešne, samo to ni recept za uspešnost, je poudarila.
Se pa narodnozabavna glasba ne razlikuje veliko od pop ali zabavne pri temah. Tudi pri slednji je glavna tema ljubezen, veliko je uporabljene dvojine, ni pa več toliko umeščena v ruralno okolje, je povedal Jernej Kaluža.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!