Ne, to ni Velikonočni otok, ti trimetrski kipi so v Mariboru

Kultura Avtor: N1 10. Apr 202318:59 3 komentarji

Karmen Razlag

Ob kamniškem drevoredu pod mariborsko Kalvarijo že od leta 2004 stojijo trije doprsni kipi angelov. Visoki so tri metre, izdelala pa jih je kiparka Lučka Koščak. Ko so bili postavljeni, je bilo predvideno, da bodo tam začasno, a so ostali.

Leta 2004 so na Vrbanskem platoju ob Kamniškem drevoredu pod mariborskim hribom Kalvarija postavili tri visoke kipe, ki jih je izdelala akademska kiparka Lučka Koščak.

Doprsni kipi predstavljajo angele in so visoki približno tri metre. Med seboj si niso enaki, saj imajo različne obraze in so tudi različnih barv, ki so bile včasih bolj izrazite kot danes.

Postavitev kipov je bil eden od dogodkov ob 750. obletnici mesta Maribor. Za njihovo postavitev sta se dogovorila mariborska občina in ljubljanski zavod za arhitekturo, je poročal spletni portal Maribor24. Občina je zavodu pomagala pridobiti soglasja za postavitev in je sofinancirala prevoz kipov.

Predvideno je bilo, da bodo tam ostali samo eno leto, a jih zavod za kiparstvo ni odstranil, občina pa tudi ne, saj je lastnica zemljišča stolna župnija Maribor.

Angel pod gladino morja

Lučka Koščak je umrla januarja lani, stara 64 let. Njena najbolj znana dela so morda prav kipi angelov brez kril.

Njeno delo je tudi Podvodni angel, ki stoji 15 metrov pod morsko gladino pri Svetem Juraju ob otočku Lisac na Hrvaškem.

Lučka Koščak je odraščala v Plešivici pri Grosuplju, pozneje pa je živela med Švico in Slovenijo.

Podobne doprsne kipe kot v Mariboru je postavila tudi v Grosuplju. Bili so del projekta “Grosuplje – mesto kipov”, ki naj bi dal mestu identiteto. V treh letih je bilo izdelanih 19 kipov, ki krasijo mesto Grosuplje in okolico, piše na spletni strani turistično informacijskega centra Grosuplje.

Veliki kipi angelov nekoliko spominjajo na skulpture na Velikonočnem otoku v Tihem oceanu. Tam je kipov, s katerimi naj bi prebivalci pred približno 500 leti upodabljali pobožanstvene prednike, preko tisoč.

Velikonočni otok je poimenoval nizozemski raziskovalec Jacob Roggeveen, ki ga je ugledal na veliko noč leta 1722.