Nepravilnosti pri snemanju filma NK Svoboda, SFC odstopil od sofinanciranja

Skupno je bilo predvideno, da bo Iridium Film za snemanje celovečerca od SFC prejel 560.000 evrov.

Kot so za STA pojasnili pri Slovenskem filmskem centru (SFC), je SFC Iridium Filmu dejansko izplačal skupno 280.000 evrov, iz izvedene revizije pa izhaja, da je upravičenih stroškov dobrih 144.000 evrov, preostali stroški v vrednosti 136.000 pa so bodisi nenamenski bodisi niso ustrezno izkazani.

SFC je po ugotovitvah iz revizije odstopil od pogodbe o sofinanciranju navedenega projekta in posledično po odstopu od pogodbe tudi zahteval vračilo že izplačanih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

SFC je zaradi tega unovčil bančno garancijo, hkrati je na sodišču podal predlog za izvršbo za ostali del že izplačanih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je že izdalo sklep o izvršbi ter določilo izvršitelja, so za STA še navedli pri SFC, kjer so še pojasnili, da bo SFC poslej za prihodnje podeljevanje sredstev namesto ene končne revizije projekta uvedel še vmesne revizije, producentu začetniku pa bo dodelil producenta mentorja.

Producent pri NK Svoboda je bil direktor Iridium Filma Bojan Mastilović, ki je tudi zakoniti zastopnik podjetja.

SFC projekta ne financira več

Na vprašanje, v kateri fazi je trenutno projekt NK Svoboda, so na SFC odgovorili, da ga ne financirajo več, kar bi lahko pomenilo, da je projekt padel v vodo. Z vprašanjem o usodi snemanja filma NK Svoboda se je STA želela obrniti tudi na Iridium Film, a ta prek svojih javno objavljenih kontaktov ni dosegljiv. Prav tako ne obstaja več njihova javno objavljena uradna spletna stran. Podatki portala Ebonitete pa kažejo, da Iridium film lani ni imel nobenih prihodkov.

V Bazi slovenskih filmov je Iridium Film naveden kot slovenska poprodukcijska hiša, produkcijska hiša, ki je bila udeležena pri 36 projektih. Med najodmevnejše spadajo Muškarci ne plaču (2017), Dolina miru (1956) in Žaba (2017).

Gombačev roman NK Svoboda, po katerem naj bi nastal celovečerni igrani film, prinaša zgodbo o begu pred vojno, o nočni prigodi, ki bi se lahko slabo končala, o (ne)odgovornih odraslih, nogometu in navsezadnje predvsem o prijateljstvu in človečnosti. Najstnika Anej in Sabi se prav lahko ne bi srečala nikoli v življenju, ker sta živela na tisoče kilometrov narazen. Ko pa v Sabijevi rojstni Siriji začne divjati vojna, ga beg pripelje v Grčijo, kjer spozna Aneja. Sabi je begunec, Anej je turist. A fanta kmalu odkrijeta skupno strast - nogomet, so vsebino romana povzeli pri založbi Miš, ki ga je izdala.

O ugotovitvah revizije je ta teden prvi poročal časnik Delo.