Menu Item
V vasi Šempolaj blizu Trsta, ki je rojstni kraj Alojza Rebule, bo pod okriljem Slovenske prosvete iz Trsta danes potekala prireditev ob 100. obletnici pisateljevega rojstva. Na večdelni prireditvi, ki so jo naslovili Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno, bodo med drugim odkrili spominsko ploščo.
Kot so sporočili iz Slovenske prosvete, se bo dogajanje začelo pred šempolajsko cerkvijo s pozdravi organizatorjev in župana Občine Devin-Nabrežina ter z nastopoma združenega zbora Fantje izpod Grmade ter vokalne skupine Vihar pod vodstvom Bogdana Kralja. Sledila bo maša zadušnica, ki jo bo vodil goriški nadškof Carlo Roberto Maria Radaelli.
Sledil bo zbor pred Rebulovo domačijo, na šempolajski hišni številki 15, kjer bodo odkrili spominsko ploščo. Osrednji kulturni del bo potekal pred sedanjo osnovno šolo v Šempolaju. Slavnostni govornik bo bivši predsednik republike Borut Pahor, kulturni program pa bodo oblikovali literati Majda Artač, Marij Čuk, Dušan Jelinčič, Miran Košuta, Miroslav Košuta, Vilma Purič in Tatjana Rojc ter glasbeniki, violinist Črtomir Šiškovič in harfistka Simona Mallozzi ter skupina Violoncelli itineranti z Andrejko Možina.
Proslavo prireja Slovenska prosveta ob podpori in sodelovanju Sveta slovenskih organizacij ter v sodelovanju s kulturnim društvom Vigred iz Šempolaja.
Za svoje delo prejel več nagrad
Pisatelj in prevajalec Rebula se je rodil 21. julija 1924. Med letoma 1936 in 1940 je obiskoval italijansko klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral tudi arheologijo in angleščino. Leta 1960 je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Sodil je med redke predstavnike slovenske literature v Italiji, ki so ustvarjali vse povojno obdobje. Njegov pisateljski opus obsega črtice, novele in romane s tematiko umetnosti, slovenske narodne usode na Tržaškem ter refleksivno dnevniško in potopisno prozo. Svoj prvi roman Devinski sholar (1954) je napisal za Literarne vaje slovenskih šol na Tržaškem.
Med njegova najvidnejša dela sodijo romani Senčni ples in V Sibilinem vetru, Divji golob in Jutri čez Jordan in zbirka meditacij Gorje zelenemu drevesu. Veliko njegovih knjig je izšlo pri založbi Mladika, med njimi Cesta s cipreso in zvezdo, Previsna leta, dnevnik Iz partiture življenja (1977-1981) in Nokturno za Primorsko, za katerega je leta 2005 prejel kresnika. Več njegovih del je prevedenih v tuje jezike. Tudi sam je prevajal latinsko, grško in italijansko književnost. Bil je tudi prevajalec antičnih besedil in Svetega pisma ter dejaven publicist, med drugim je redno objavljal v tedniku Družina. Od leta 2009 je bil redni član SAZU.
Oktobra 2018 preminuli pisatelj je ustvarjal domala do zadnjega. Leta 2017 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšel njegov roman Korintski steber. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi obe Prešernovi. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. Predsednik Giorgio Napolitano ga je leta 2012 imenoval za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. Ob 90-letnici mu je predsednik Borut Pahor izročil zlati red za zasluge, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila najvišje cerkveno priznanje – odličje sv. Cirila in Metoda.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!