Menu Item
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije so drevi odprli razstavo ob 100. obletnici rojstva Marjana Cigliča. Postavitev Mojster za vse čase predstavlja življenjsko zgodbo in delo enega najpomembnejših fotoreporterjev druge polovice 20. stoletja. Njegove fotografije namreč predstavljajo zgodovinski vir za proučevanje življenja Slovencev.
Na razstavi je predstavljena Cigličeva zgodba s fotografijami ter dnevniškimi zapisi in predmeti. Med drugim je predstavljen tudi razvoj časopisne hiše Dnevnik, s poudarkom na obdobju, v katerem je za časopis tudi sam ustvarjal.
Razstava prikazuje Cigličev pionirski pristop do dokumentiranja fotografskih posnetkov, ki kustosom v muzeju služi kot osnova za sistematično urejanje fotografskih fondov. Tako je prvič prikazan potek dela kustosov v muzejski fototeki – od raziskovanja, rokovanja z negativi in s fotografijami ter primernim shranjevanjem z namenom ohranjanja kulturne dediščine za prihodnje generacije, so zapisali v muzeju.
Marjan Ciglič je bil eden od najpomembnejših fotoreporterjev v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem in velja za pionirja arhiviranja in dokumentiranja fotografskega gradiva. Bil je dolgoletni Dnevnikov fotoreporter in je imel v času službovanja eno vidnejših vlog pri soustvarjanju Dnevnika in tednika Nedeljski dnevnik. Ustvaril je izjemen fotografski opus, ki ima status neprecenljive nacionalne kulturne dediščine in jo skupaj z njegovimi dnevniškimi zapisi hranijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Od Tita do matere Tereze
Rojen leta 1924 v Kranju v 14-članski družini, je po prezgodnji smrti očeta že zgodaj okusil revščino. Pri 14 letih je po zaslugi svojih risarskih sposobnosti postal vajenec pri fotografskem mojstru Francu Jugu v Kranju. Pri njem se je izučil za fotografa. Med drugo svetovno vojno je v ateljeju večino časa razvijal fotografije, ki so jih posneli nemški okupatorji, po njihovem naročilu pa je moral fotografirati tudi prvo obešanje partizana v Kranju. Kljub strogemu nadzoru in velikemu tveganju je na pobudo drugih skrivaj reproduciral okupatorjeve fotografije in jih predajal partizanski obveščevalni službi. Leta 1943, star komaj 18 let, je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, nato pa je med dopustom pobegnil v partizane in postal del VII. udarne brigade Franceta Prešerna.
Po vojni se je vrnil k fotografiji in med drugim v Ajdovščini ustanovil podjetje Fotolik. Na Primorsko je bil sicer napoten kot politični delavec z namenom osveščanja tamkajšnjih prebivalcev, da bi se odločili za priključitev k Jugoslaviji. Nato je bil zaradi obtožb, da je informbirojevec, leta 1949 poslan na Goli otok. Leta 1957 se je pridružil Dnevnikovi ekipi in se z družino preselil v Ljubljano. Pozneje se je moral soočiti z več izgubami ob smrtih sina, mame, žene in snahe.
Cigličev fond je ocenjen na okoli 300.000 originalnih, predvsem črno-belih negativov v formatu Leica, nekaj pa je tudi barvnih posnetkov in drugih formatov. Leta 2001 je hiša Dnevnik podarila Cigličev celotni opus takrat Muzeju novejše zgodovine. Njegove fotografije prikazujejo širino štirih desetletij in odražajo nacionalne vrednote, identitete, tradicije in tudi različne dejavnike, ki so spreminjali tok zgodovine Slovencev. V svoj objektiv je me drugim ujel predsednika Tita, Richarda Nixona, mater Terezo, jazz trobentača Louisa Armstronga in druge pomembne osebnosti.
Razstava, ki je nastala v sodelovanju s časopisom Dnevnim ter s podporo ministrstva za kulturo, bo na ogled do 10. februarja 2025. Njena avtorica je Monika Močnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!