Menu Item
V času, ko so zaradi ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa gledališki sedeži samevali, so se teatri v Sloveniji spoprijemali z odpovedjo predstav, upadom obiskovalcev in prihodka. Večina slovenskih gledališč se poleg tega spopada še s starajočim se občinstvom, mlade pa ob hiperprodukciji (kratkometražnih) spletnih vsebin vse težje privabijo v dvorane, zato je svetla gledališka prihodnost upravičeno postavljena pod vprašaj. Gledališča v prestolnici smo povprašali, ali so že premostila ovire zaradi epidemioloških omejitev in koliko jim je uspelo abonmajske ponudbe vrniti v stare tirnice.
Dve leti pandemije sta občutno zaznamovali kulturni sektor. Ustanove z odrsko dejavnostjo so bile najdlje zaprte, gledališki sedeži so samevali, kulturno življenje se je v hibridni obliki poskušalo preseliti na splet, ko so se ukrepi za zajezitev koronavirusa postopno začeli rahljati, pa so prepovedi na področju uprizoritvenih umetnosti vztrajale.
Tudi podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) potrjujejo, da so imele ustanove z odrsko dejavnostjo v času protikoronskih ukrepov izjemen upad tako prireditev kot tudi obiskovalcev in posledično prihodkov. V primerjavi z letom 2019 je bilo tako leta 2020 za slabih 60 odstotkov manj prireditev. Upoštevajoč število obiskovalcev je v prvem letu, zaznamovanem s covidom-19, v primerjavi z letom 2019 to število upadlo za skoraj 67 odstotkov. Podatke za leto 2021 bo Surs sicer dokončno zbral šele decembra letos.
Če se je na eni strani v gledalce zaradi črnogledih napovedi naselil strah pred množičnimi prireditvami, so se na drugi strani ljudje navadili na dostopnost in pestrost ponudbe platform za pretočne vsebine. Obisk gledališč je bil tako (pre)dolgo potisnjen na rob.
Zdaj smo že z obema nogama vstopili v novo gledališko sezono in zanimalo nas je, ali bo ta bolj svetla. Kaj opažajo ljubljanska gledališča, kakšno razpoloženje zaznavajo med abonenti in s koliko optimizma zrejo v prihodnost?
V Mladinsko prihajajo vse mlajši gledalci
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) je v letošnji sezoni od klasičnih abonmajev ohranilo le Gledališče ob petih, ki poleg predstav vključuje še spremljevalne pogovore z ustvarjalci. “Mladinsko sicer ni klasično abonmajsko gledališče, vendar smo kljub temu zadovoljni in hvaležni, da se zvesto občinstvo vrača,” so nam pojasnili v teatru, ki se je uveljavil kot prvo poklicno gledališče za otroke in mladino pri nas. Kot so poudarili, so se za spremembo abonmajske ponudbe odločili, ker želijo gledalcem omogočiti svobodo pri načrtovanju obiska gledališča, vendar svojega programa predvsem zaradi številnih gostovanj v tujini in pri nas, pa tudi zaradi sobivanja z drugimi organizatorji prireditev v Akademskem kolegiju, ne morejo organizirati v klasičen abonentski sistem.
V ljubljanskem mladinskem gledališču se ljubitelji teatra lahko včlanijo tudi v Klub Mladinsko, kjer nove člane sprejemajo vso sezono. “V primerjavi z lansko in predlansko sezono je število doslej prodanih abonmajev in članov kluba za polovico večje, vendar še vedno manjše kot v zadnji predkoronski sezoni,” so nam pojasnili. Splošni draginji navkljub cena abonmajev ostaja enaka, saj želijo, da bi kakovostne gledališke predstave tudi v prihodnje ostale dostopne čim širšemu krogu gledalcev. Kot so dejali, je večina njihovih zvestih gledalcev v letošnji gledališki sezoni svoje abonmaje podaljšala, zadnja leta pa zaznavajo tudi večji porast novih gledalcev. Ozirajoč se na starostno strukturo obiskovalcev sicer v Mladinskem opažajo, da v gledališče prihajajo vse mlajši gledalci, spolna struktura pa je precej uravnotežena, pri čemer si predstave nekoliko pogosteje ogledajo gledalke (60 odstotkov) kot gledalci (40 odstotkov).
Kot so še pojasnili v Slovenskem mladinskem gledališču, so si v eksistencialnem smislu od koronske krize že opomogli, saj se gledalci razmeroma počasi, a z navdušenjem vračajo. “Večina slovenskih gledališč se sicer sooča s starajočim se občinstvom in tudi od nas se je moralo posloviti kar nekaj zvestih gledalcev, ki bi si srčno želeli obiskovati naše predstave, a jih zaradi zdravstvenih težav žal ne morejo več,” so še pojasnili v SMG in dodali, da krize občinstva ne moremo povezovati izključno s posledicami pandemije. “Gre za neke vrste družbeno krizo, saj način življenja, ki ljudi sili v hiperproduktivnost in prekarnost, sleherniku v boju za preživetje ne omogoča časa, denarja in volje, da bi zvečer hodil še v gledališče. Sploh pa ne na predstave, ki niso zgolj razvedrilne, ampak od gledalca terjajo lastni angažma in premislek,” so še poudarili v SMG, kjer so letošnjo gledališko sezono poimenovali Drugačna, rdečo nit programa pa bodo predstavljale zgodbe o drugih, tj. tistih, ki so potisnjeni na rob in nimajo osrednjega položaja niti v teatru niti v družbi.
Ljubljanska Drama z novo sezono razširila abonmajski repertoar
V ljubljanski Drami, ki se ji v prihodnjih dveh letih, upoštevajoč napoved predsednika vlade Roberta Goloba, s pomočjo državnega proračuna obeta nadaljevanje obnove, so v novo gledališko sezono vstopili z optimizmom. Kot so pojasnili, se je vpis v abonmaje v letošnji sezoni v primerjavi z lansko povečal za 65 odstotkov. Ravni vpisa v primerjavi z zadnjo “normalno”, tj. predkoronsko sezono sicer še niso dosegli, a tudi sami zaznavajo, da se občinstvo v njihovo dvorano vrača. “To dokazuje porast celotnega vpisa, predvsem pa porast vpisa v otroške abonmaje, ki jih imamo ponovno po dveh letih premora,” so povedali v Drami.
V letošnji sezoni so sicer ljubitelji gledališč lahko izbirali med 29 različnimi abonmaji, od tega jih 17 vključuje predstave na velikem odru, preostale pa si bodo abonenti ogledali na odru Male Drame. V abonmajski repertoar so z novo sezono dodali še dve novosti – Abonma Plus na velikem odru in Abonma Mala Drama Plus. Za novost so se odločili, da bi gledalcem, ki se želijo podrobneje spoznati s kontekstom in z ozadjem posamezne uprizoritve, to omogočili s pomočjo pogovora z ustvarjalci po predstavi. Največ zanimanja je bilo za abonma Petek, v okviru katerega si bodo abonenti na velikem odru lahko ogledali pet predstav ter eno uprizoritev po lastni izbiri. V Mali Drami pa je bilo največ interesentov za Superabonmaje, ki vključujejo pet predstav na osrednjem odru, štiri predstave v mali dvorani ljubljanske Drame in eno predstavo po izbiri abonenta.
Kot so še pojasnili v Drami, so abonenti v večini primerov obiskovalci iz preteklih sezon, ki so dosedanje abonmaje podaljšali. Občutno porast novincev pa so zaznali predvsem lansko sezono, ko je bil s pomočjo bonov 21 vsem, ki so imeli v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče, med drugim omogočen nakup vstopnic za kulturne prireditve. V letošnji sezoni, ki jo bo zaznamovalo trinajst gledaliških premier, sicer novince med abonenti beležijo predvsem v otroških, dijaških in študentskih abonmajih.
Transferzala v prihodnost zre previdno, a z optimizmom
Transferzala je gledališko-plesni abonma, ki združuje pet neodvisnih odrov v prestolnici: Plesni Teater Ljubljana, Gledališče Glej, Center kulture Španski borci, Staro mestno elektrarno in Novo pošto. V novi sezoni je abonma zasnovan nekoliko bolj fleksibilno, saj predstave niso določene vnaprej, temveč si abonenti mesečno iz nabora petih odrov izberejo tisto predstavo, ki jih najbolj pritegne. Za tovrstno oblikovanje abonmaja so se odločili sicer že pred kar nekaj sezonami, saj je realnost neodvisne uprizoritvene scene takšna, da je zaradi produkcijskih pogojev načrtovanje sezone vnaprej nekoliko bolj zahtevno in specifično. “Mesečni program tako zaradi raznolikih razlogov – zasedenost ustvarjalne in tehnične ekipe, zasedenost prostora, bolezni, odpovedi – lažje načrtujemo sproti, zato smo se tudi odločili, da temu prilagodimo načrtovanje mesečnega sporeda,” so poudarili.
Sami opažajo, da se po več kot dveh letih, zaznamovanih s pandemijo, vračajo dolgoletni abonenti. “Obenem v Transferzalo načrtno vključujemo publiko dijakov in študentov, ki jo tudi strukturirano targetiramo,” so poudarili in dodali, da nasploh veliko pozornosti namenjajo prav razvoju občinstva. “Če bi sklepali zgolj po številu vpisanih abonentov v letošnji sezoni v primerjavi s preteklima dvema, bi lahko zelo samozavestno pritrdili temu, da se ljudje vračajo v gledališča. Pri vsakem od odrov posebej pa smo pri tej oceni še vedno nekoliko bolj zadržani oziroma recimo temu optimistično zadržani,” so še dodali.
Kot so nam še pojasnili snovalci abonmajske ponudbe, so do konca oktobra prodali skoraj 50 abonmajev, a se nadejajo še višje številke, saj Transferzala na uprizoritvenem področju sodi med abonmaje, ki vpisa časovno ne omejujejo, torej se lahko preostalim abonentom pridružite med sezono. V primerjavi s preteklo sezono se je tako število abonentov povečalo za več kot tristo odstotkov, v primerjavi z zadnjo predkoronsko sezono pa je še vedno opazen upad, in sicer za približno 25 odstotkov, so še dodali. “V prihodnost gledamo previdno, a optimistično. Želeli bi si več podpore različnih deležnikov na področju uprizoritvenih umetnosti, še posebej na področju neodvisne scene, kjer deluje ogromno nevladnih organizacij ter samozaposlenih v kulturi. Predvsem pa več fleksibilnosti in odprtosti, v dobesednem in prenesenem pomenu,” so pojasnili.
MGL se bliža predkoronskim številkam
Tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), ki se približuje častitljivi 70-letnici profesionalne zgodovine, v prihodnost zrejo z optimizmom. “Dvorane so spet polne, bližamo se številkam predkoronskega obdobja, a takih pogojev dela, ko smo jih bili nekoč vajeni, ne bo več,” so pojasnili. Kot so dodali v drugem največjem slovenskem gledališču, so med prvo t. i. koronsko sezono, ko so bile dvorane le polovično zasedene, zelo hitro reagirali ter preselili del svojega programa na splet. “S pomočjo Lada Bizovičarja in novo nastale platforme Tretji oder smo organizirali tudi prvo spletno premiero romantične drame Jazz avtorja in režiserja Nejca Gazvode. Po uspešni izkušnji se je takrat slabih 40 odstotkov abonentov odločilo za spletni ogled predstav,” so poudarili in dodali, da so preostali abonenti čakali na priložnost, da si načrtovane predstave lahko ogledajo v živo.
Gledališče se po krizi zadnjih dveh let po njihovem mnenju tako vnovič postavlja na noge, kar se v MGL kaže tudi s povečanim vpisom abonmajev, predvsem pa s povečanim interesom šolskih skupin in drugih kolektivov, ki ponovno naročajo oglede predstav. “Po lanski sezoni, ki je bila še nekako prehodna, vidimo, da strah pred sobivanjem v zaprtih prostorih brez razdalje plahni. Opažamo pa tudi ponovni interes šolskih skupin, dijakov in študentov,” so pojasnili v ljubljanskem mestnem gledališču in dodali, da so prav te starostne skupine v zadnjih dveh sezonah najbolj umanjkale.
V letošnji sezoni so prodali 4.782 abonmajev, kar v primerjavi z lansko in predlansko sezono predstavlja dobro tretjinsko povečanje abonentov, ravni zadnje predkoronske sezone pa še vedno niso dosegli, saj je letos interes izkazalo za dobrih 15 odstotkov manj ljubiteljev gledališča v sezoni 2019/2020. Kot so še pojasnili v Mestnem gledališču ljubljanskem, se struktura obiskovalcev pred in med epidemijo in po njej ni pretirano spreminjala. A kot so pojasnili, se je lani in letos vpisalo precej novih abonentov. Predvsem starejši abonenti, ki so starejši od 80 let ter so v obdobju zapiranja javnega življenja prekinili abonmaje, se v gledališče niso vrnili. “Ocenjujemo, da iz več razlogov, glavni razlog pa je verjetno starost, saj nekateri ne zmorejo več v gledališče,” so še zaključili v MGL.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!