Menu ItemPesmomat ali poetična mašina je unikatni avtomat, ki za en evro natisne in prebere pesem po vaši izbiri. Cilj te inovacije, ki je povezala pesnike, izumitelje in računalničarje, je pripeljati slovensko poezijo bližje ljudem. Idejam za njegov nadaljnji razvoj ni videti konca. Digitalno zbirko, ki zajema prek 200 pesmi 50 slovenskih avtorjev, že dopolnjujejo in nadgrajujejo. V poplavi mlekomatov, bakomatov, parkomatov ... se je ideja v bistvu ponudila sama, pravi idejni oče pesmomata.
Ko so novembra lani na vrtu Društva slovenskih pisateljev postavili in predstavili pesmomat, si verjetno niti mislili niso, da se bo ta ideja tako dobro prijela. Idejni oče tega edinstvenega avtomata, ki za en evrski kovanec natisne in zrecitira pesem po vašem izboru, je Igor Divjak, urednik spletne strani Vrabec Anarhist, ki deluje pod okriljem Društva slovenskih pisateljev.
Ideja je preprosta, pravi Divjak: “Kar je džuboks za glasbo, je pesmomat za poezijo.” V poplavi mlekomatov, bakomatov, parkomatov … se je ideja — tako Divjak — o pesmomatu v bistvu ponudila sama. Čeprav v tujini že obstajajo podobni pesmomati, Divjak pravi, da je ta po izgledu in delovanju unikaten.
Ljudje, ki so se ustavili ob pesmomatu, so do zdaj največkrat izbirali pesmi najbolj znanih slovenskih pesnikov, kot so France Prešeren, Srečko Kosovel, Josip Murn, Svetlana Makarovič … Zelo priljubljena je tudi poezija Anje Golob, pripoveduje Divjak.
Trenutno je pesmomat sicer na fakulteti za računalništvo, kjer ga je sprogramiral študent Luka Galjot pod mentorstvom profesorjev Boruta Batagelja in Franca Soline. “Hitimo namreč s popravilom oziroma nadgradnjo njegovega tiskalnika, da bo nared za prvo večjo predstavitev 3. februarja v državnem zboru,” pravi Divjak in dodaja, da je bil odziv ljudi na pesmomat že v prvih mesecih od njegove postavitve zares dober.
“Odziv je bil večji večji, kot bi pričakovali. Zgodilo se je, da so ljudje spred psmomatom stali v vrsti, tudi selfije so posneli ob njem,” pripoveduje Divjak.
Zbirko več kot 200 pesmi 50 slovenskih avtorjev bodo še dopolnjevali, tudi s prevodi. Najprej z angleškimi, nemškimi in francoskimi najbolj prevajanih slovenskih pesnikov, da jih bodo lahko razumeli in spoznali tudi turisti. Cilj je čim večja ponudba poezije čim širšega kroga slovenskih pesnikov, naloga pesmomata pa je približati slovensko poezijo ljudem na ulicah slovenskih mest.
Ker pesmi iz pesmomata zdaj prebere moški računalniški glas, bodo dodali še ženskega, a v prihodnosti si želijo, da bi pesmi (pre)brali tudi avtorji sami. Ena bolj zanimivih nadgradenj, ki jo pa šele snujejo, pa je možnost, da bi pesmomat na podlagi biometrike in odtisa dlani sam izbral pesem za uporabnika.
A tukaj se ideje za nadaljnji razvoj poetične mašine še ne ustavijo. Po mnenju snovalcev pesmomata bi bilo namreč imenitno tudi to, da bi ta s pomočjo umetne inteligence pesmi pisal tudi sam. “Na podlagi vaših odgovorov na preprosta vprašanja bi lahko pesmomat “spisal” pesem za vas,” pravi Divjak in dodaja, da ima poetična mašina še veliko potenciala in da bi jih lahko bilo tudi več, če bodo naleteli na partnerja, s katerim bodo lahko združili moči.
Pesmomat so “spravili v življenje” Društvo pisateljev Slovenije, slovenski PEN in ljubljanska fakulteta za računalništvo in informatiko. Sodelovali so z izumiteljem Jožetom Zajcem, arhitektko in slikarko Mojco Fo, ki je pesmomatu dala zunanjo podobo, pisateljico in antropologinjo Luno J. Šribar ter kreativno direktorico Katjo Petrin Dornik. Ko v pesmomat vržete evrski kovanec, vam prebere pesem, ki ste jo izbrali, tudi natisne jo na papir, omogoča pa tudi, da si izbrano pesem prek QR kode prenesete na mobilni telefon. Pesmomat je sprva stal na vrtu Društva pisateljev Slovenije, a so ga večkrat peljali na gostovanja v knjižnice, na sejme, bil pa je tudi že v tujini. Ob predstavitvi pesmomata v Trstu so bili tako navdušeni, da so takoj vprašali, ali bi lahko pesmomat kupili tudi oni, pripoveduje Divjak.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!