Menu Item
Nove arheološke najdbe na gradbišču kompleksa Emonike, razstavljene v Mestnem muzeju v Ljubljani, razkrivajo tudi nekaj novega o življenju na tem območju v času, ko so tu vladali stari Rimljani.
V Mestnem muzeju v Ljubljani so v Zakladnici, kjer običajno predstavljajo najnovejša arheološka odkritja, odprli manjšo razstavo, na kateri so na ogled najdbe iz arheoloških izkopavanj na gradbišču kompleksa Emonika pri železniški postaji.
Kot je za N1 povedal Matej Draksler, vodja izkopavanj, so z izkopavanji dobili ogromno novih podatkov o nekdanji Emoni.
“Nekaj jih izhaja iz tega, ker smo preiskali del severnega emonskega grobišča, ki je neprecenljiv vir podatkov za preučevanje življenja in verovanja Emoncev, drugo pa so bila odkritja manjšega grobišča na vzhodu blizu železniške postaje, odkritje stranske ceste, ki je prečila severno emonsko grobišče v smeri proti Zalogu. Zelo pomembno pa je odkritje sledov centuriacije, rimske razdelitve prostora na kvadratne bloke.”
Kot je pojasnil, so s temi izkopavanji prvič dobili tudi fizične dokaze o tovrstni razdelitvi prostora na območju Emone.
Sicer so na območju arheoloških raziskav odkrili 228 žganih in skeletnih grobov, ki sodijo v obdobje od 1. do 4. stoletja našega štetja.
Na tem območju je bila namreč v času rimske Emone nekropola (pokopališče), zato so predmeti večinoma grobni pridatki, ki so po prepričanjih starih Rimljanov pokojne pospremili na poti v onostranstvo. Gre za lončene posode, žare, balzamarije (stekleničke za dišave in parfume) in nekaj nakita.
Zlat uhan z zgodbo in oljenka s podobo gladiatorja
Med izkopaninami je Draksler izpostavil zlat uhan, z zelenim kamnom, domnevno smaragdom, ki je podoben paru uhanov, kakršnega so nedavno našli arheologi pri raziskavi rimskega naselja v bližini Budimpešte.
“Lahko morda celo sklepamo, da gre za delo iste delavnice ali istega mojstra,” je dejal.
Dr. Bernarda Županek, muzejska svetnica in kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, pa je med najdbami izpostavila oljenko s podobo gladiatorja. Tovrstna najdba je za Emono redka.
“Posebna je zato, ker ima v kartuši črko P. Takšne oljenke, ki bi nosile še kakšen poseben napis, so zelo redke,” je pojasnila v izjavi z N1. “Zame pa je posebna, ker tako ohranjene oljenke še nimamo v zbirki Mestnega muzeja,” je še dodala.
Pojasnila je tudi, da je na razstavi predstavljen le del najdb, kajti veliko predmetov je še vedno pri izkopavalcu, ki jih obdeluje za izdelavo poročila o izkopavanju.
Na naše vprašanje, ali bodo ti predmeti kdaj razstavljeni, pa je dejala: “Naša želja seveda je, da bi bilo možno razstaviti te predmete v celoti, ali morda s predmeti iz drugih grobov, ki bi bili zanimivi za ogled.”
Tudi po koncu razstave, ki se bo zaključila maja, bo predmete spet prevzela skupina Stik, ki je vodila izkopavanja, da bo zaključila poročilo, potem pa jih bo prevzel Mestni muzej.
Na naše vprašanje, ali so razmišljali tudi o tem, da bi del najdb morda vključili v projekt Emonika tako, da bi bili razstavljeni na lokaciji, kjer so jih našli, pa je dejala: “Ta ideja je bila sprožena, nismo se pa še o njej podrobneje pogovarjali.”
Razstava v Mestnem muzeju ni edina
“Redko se zgodi, da investitorji pristopijo k prikazu dediščine na tako simbolen in angažiran način. Že ime samega projekta, Emonika, govori o povezavi z našo pomembno antično dediščino,” je v nagovoru ob odprtju razstave dejal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin.
“Zelo nas veseli, da smo naše arheološke raziskave nadgradili s sodelovanjem pri tem pomembnem projektu za Ljubljano in Slovenijo, ter bomo skupaj s snovalci Emonike sodelovali pri prikazu tega pomembnega dela naše zgodovine tudi v prihodnje.”
“Ko smo projekt poimenovali po Emoni, se nismo v celoti zavedali globoke in pomembne povezave s preteklostjo tega mesta. Veseli nas, da smo del te pomembne razstave, ki poudarja tesno povezavo med rimskimi časi in projektom Emonika, ki bo preoblikoval središče Ljubljane,” pa je v nagovoru dejal Pál Forgács, generalni direktor Mendote Invest, v lasti skupine OTP, glavnega investitorja izgradnje projekta Emonika.
Omenil je tudi že omenjeni zlati uhan z zelenim kamnom, podoben najdbi blizu Budimpešte, ki bi lahko bil delo iste delavnice ali mojstra.
“Če je to res tako, je to čudovit dokaz, kako sta bili mesti Ljubljana in Budimpešta povezani že v antičnih časih – kulturne, gospodarske in družbene vezi so nas povezovale skozi zgodovino,” je med drugim dejal.
Najdbe z gradbišča Emonike pa niso predstavljene samo v Mestnem muzeju. Sočasno so predstavljene tudi na fotografski razstavi na Krakovskem nasipu, kjer si je mogoče ogledati panoje s fotografijami izkopavanj, najdb in restavracije najdenih predmetov.
Razstavi sta rezultat sodelovanja družbe Mendota Invest, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Turizma Ljubljana in Skupine Stik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!