Menu Item
V sredo se s svečanim odprtjem začenja Frankfurtski knjižni sejem, na katerem je Slovenija častna gostja. Še preden je odprl svoja vrata, pa je sprožil burno razpravo. Glavni organizatorji dogodka so namreč zaradi eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu odpovedali slavnostno podelitev nagrade palestinski avtorici Adaniji Šibli. Odzvali so se svetovni literarni krogi, pa tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Adania Šibli je avtorica romana Eine Nebensache (Postranska stvar), ki ga je neodvisna komisija tekmovalnega dela Frankfurtskega knjižnega sejma izbrala za glavnega nagrajenca literarne nagrade LiBeraturpreis združenja LitProm, ki je namenjena avtoricam z globalnega Juga.
Roman obravnava množično posilstvo in umor mlade beduinke s strani izraelskih vojakov leta 1949. Knjiga je že bila nominirana za ameriško nacionalno knjižno nagrado in mednarodnega bookerja. Roman po navedbah založbe, ki ga je izdala, predstavlja globoko premišljevanje o vojni, nasilju ter vprašanju pravičnosti v pripovedovanju.
Roman so še pred nedavno eskalacijo palestinsko-izraelskega konflikta nekateri kritiki hvalili, spet drugi pa kritizirali zaradi domnevnih antisemitskih stereotipov.
Žirija je odločitev za nagrado romanu Postranska stvar utemeljila z naslednjimi besedami: “Palestinska avtorica Adania Šibli je ustvarila formalno in jezikovno strogo oblikovano umetniško delo, ki pripoveduje o teži meja in o tem, kaj konflikti, prepredeni z nasiljem, naredijo z ljudmi. Z veliko pozornostjo usmerja svoj pogled na drobne podrobnosti, malenkosti, ki nam omogočajo, da opazimo stare rane in brazgotine, ki se skrivajo pod površjem.”
Organizatorji odpovedali slavnostno podelitev nagrade
LitProm je konec tedna sporočil, da v petek, 20. oktobra, kot je bilo sprva predvideno, Šibli ne bo slavnostno podelil nagrade. V pisni izjavi so predstavniki združenja odločitev pojasnili z besedami, da “zaradi vojne, ki jo je sprožil Hamas in v kateri trpi na milijone ljudi v Izraelu in Palestini,” odpovedujejo podelitev nagrade. Po njihovih navedbah naj bi iskali primernejšo obliko in prizorišče dogodka. Kot poudarjajo, bo avtorica nagrado prejela, vprašanje je le kdaj in v kakšni obliki. “Podelitev nagrade ni bila nikoli pod vprašajem,” zatrjujejo.
Na dogajanje na Bližnjem vzhodu in odločitev o preložitvi podelitvi nagrade se je odzval tudi direktor Frankfurtskega knjižnega sejma (FKS) Juergen Boos. Kot poroča, STA je ostro obsodil “barbarsko nasilje Hamasa nad Izraelom”. “Nasilje nad Izraelom je v nasprotju z vsemi vrednotami FKS,” je povedal in dodal, da je sejem “popolnoma solidaren z Izraelom”. Izpostavil je tudi, da želi “judovske in izraelske glasove na sejmu narediti sedaj še posebej vidne”.
Podelitev kot priložnost za razmislek o vlogi literature
Odločitev direktorja festivala in odgovornih za nagrade LitProm je v kulturni oziroma literarni javnosti sprožil burne odzive. LitProm je v svoji prvi izjavi dejal, da je odločitev o preložitvi slovesnosti sprejel v soglasju z avtorico, po navedbah Guardiana pa ni bilo tako. Kasneje so v svojem sporočilu za javnost navedbo tudi popravili.
Za isti medij je Šiblijina literarna agencija zatrdila, da odločitev ni bila sprejeta v soglasju z avtorico. Predstavniki agencije so dodali, da bi, če bi se podelitev zgodila, avtorica izkoristila priložnost za razmislek o vlogi literature v teh krutih in bolečih časih.
“Organizatorji so zaprli prostor za glas Palestincev”
V odprtem pismu, ki ga je podpisalo več kot 600 avtorjev, med njimi svetovne literarne zvezde in prejemniki Nobelovih nagrad za literaturo, so podpisniki opozorili, da so “organizatorji zaprli prostor za palestinski glas”. Pristojne svarijo, da premislijo o svoji odločitvi. “Frankfurtski knjižni sejem je kot pomemben mednarodni knjižni sejem dolžan ustvarjati prostor za palestinske pisatelje, da delijo svoje misli, občutke in razmišljanja o literaturi v teh strašnih in krutih časih, ne pa jih utišati,” vsebino pisma navaja Los Angeles Times.
Ministrica Vrečko: “Umetnosti se ne sme izrabljati v politične namene”
Odzvala se je tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko. Poudarila je, da “kultura in umetnost nikoli ne smeta biti podvrženi izrabljanju v politične namene in ustvarjanju novih delitev. Kultura in umetnost sta tisto družbeno tkivo, ki spodbujata dialog, razumevanje drugega in mnogotere pozicije, pomagata reflektirati zapletene odnose in družbene situacije.”
V nadaljevanju je opomnila, da po vsem svetu zaradi konfliktov trpi mnogo ustvarjalk, prav dogodek, kot je knjižni sejem v Frankfurtu, pa je lahko priložnost, da potrdimo svojo zavezo k varovanju svobode in avtonomije umetniškega izražanja. Hkrati je to tudi priložnost za odpiranje prostora za glasove civilistov in prostor za pogovor. “Napada Hamasa na izraelske civiliste ne smemo relativizirati. A če se ne bomo začeli pogovarjati o urejanju položaja Palestincev, se bo spirala nasilja le še poglabljala,” je zapisala.
Jasno je nasprotovala odpovedi dogodka, saj po njenih besedah ta odločitev “ne prispeva k reševanju problema, temveč ga samo umika z našega vidnega polja in s tem povzroča samo še dodatno nezadovoljstvo”.
Prav Slovenija v Frankfurtu predstavlja tudi Manifest o poglobljenem branju, s katerim želi opomniti, da si moramo, če želimo razumeti kompleksnost sveta in družbe okoli nas, v hitrem svetu podajanja informacij, vzeti čas za branje in razmislek, je še spomnila ministrica.
Kot še navaja STA, se je sodelovanju na sejmu poleg Združenja založnikov Emiratov odpovedalo tudi Arabsko društvo založnikov v Egiptu, neprofitna organizacija, ki predstavlja več kot tisoč regionalnih založnikov. Predsednik društva Mohamad Rašad je v pismu, naslovljenem na direktorja sejma Boosa, izrazil obžalovanje “zaradi pristranskega in nepravičnega stališča do tragičnih dogodkov v regiji”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje