Predstavili projekt, ki bo Slovenijo zastopal na beneškem arhitekturnem bienalu

Kot je na današnji predstavitvi na ministrstvu za kulturo poudarila ministrica Asta Vrečko, je slovenski paviljon tesno povezan tako s temo bienala, kot tudi z aktualno problematiko na področju arhitekture in oblikovanja prostora. Kustosa, ki sta tudi sama arhitekta, se namreč ukvarjata s tem, kako se gradi in katera znanja so potrebna.
Direktorica MAO in komisarka slovenskega paviljona Maja Vardjan je poudarila, da je proces produkcije arhitekture kompleksen, vendar pa arhitekturni diskurz večinoma izpostavlja le enega akterja tega procesa, in sicer arhitekta oz. projektanta.

Avtorji slovenskega paviljona se s projektom Mojstri gradijo po njenih besedah kritično lotevajo tovrstnega diskurza. V kontekstu beneškega bienala, ki z naslovom Integlliens. Naravno. Umetno. Kolektivno obravnava različne definicije in oblike inteligence ter poziva k njeni širši in bolj vključujoči opredelitvi, preusmerjajo fokus od ideje in učinka arhitekture na vmesno fazo procesa - na njeno materializacijo in delovno silo, ki jo dejansko omogoča.

Kot je še napovedala, bo ob zaključku projekta novembra v MAO potekal medresorski simpozij o arhitekturni produkciji v Sloveniji, tako skozi načrtovanje in gradnjo kot sam učinek arhitekture.

Ana Kosi iz arhitekturnega biroja KIP (Kosi in partnerji) je povedala, da tema letošnjega slovenskega paviljona izhaja iz njihove neposredne izkušnje in opažanj s terena. V projektu Mojstri gradijo so izpostavljena mojstrska znanja, tehnike in veščine kot integralen in nenadomestljiv del arhitekturne produkcije. S tem repozicionirajo razumevanje vloge gradbenih delavcev v procesu nastajanja arhitekture ter pozornost iz končnega arhitekturnega objekta preusmerjajo k idejam, procesu oziroma samo gradnji.
Arhitektura se po besedah Kosi materializira na gradbiščih, ki so surova, glasna in umazana, kar je v ostrem kontrastu z eterično avro, ki jo pripisujemo arhitekturnim objektom. Arhitekti se vedno bolj oddaljujejo od aktivnega spremljanja gradnje, kar je v navzkrižju s samim bistvom poklica. Beseda arhitekt namreč izhaja iz starogrškega izraza arhitekton, ki označuje glavnega gradbenega mojstra.

Kot je še povedala, je analiza sodobnih slovenskih gradbišč, ki so jo izvedli, pokazala, da je gradnja močno odvisna od človeške delovne sile in "know-howa" ljudi, ki gradijo. Istočasno se gradbena industrija in posledično arhitektura srečujeta s pomanjkanjem mojstrov, ki so s svojimi veščinami bistveni za prevod načrta v kakovosten objekt oziroma arhitekturo.

Gradbeništvo želi po njenih besedah slediti trendom digitalizacije, robotizacije in mehanizacije ter težave z delavci rešiti z njihovo čim večjo eliminacijo iz procesa gradnje, vendar pa se na sodobnem gradbišču ravno človeški dejavnik s svojo ustvarjalno sposobnostjo kaže kot ključen.

Arsov je povedal, da v slovenskem paviljonu v Arzenalu že stojijo štirje totemi, ki ponazarjajo družino mojstrov z gradbišča. Vsak totem izhaja iz značilnosti konkretnih mojstrov, vendar postavljeni v paviljon niso le reprezentacija določenih oseb, ampak so spomeniki mojstrstvu, ki presegajo posameznika ter so prepuščeni novim zgodbam, interpretacijam in asociacijam.

Projektiranje totemov je po njegovih besedah potekalo na izrazito arhitekturni način. Vsak ima svojo statično logiko, proporce, materialnost. Toteme so gradili dejanski mojstri na gradbišču, v paviljonu pa je tako poleg totemov predstavljen velikoformatni dokumentarni video o procesu njihove gradnje, ki ga je posnel Rok Kajzer Nagode.

Katalog Mojstri gradijo, ki sta ga uredila Ana Kosi in Arsov s sodelavci, je po besedah Ane Koosi zasnovan kot besedilni in vizualni dokument procesa gradnje slovenskega paviljona ter pomeni njegovo vsebinsko poglobitev. Izšel bo v slovenskem in angleškem jeziku.