Prenovljena Prešernova hiša odpira svoja vrata: "Dobili smo zelo veliko darilo"

V Vrbi so odprli prenovljeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, v katerem bo odslej interpretacijski center. Ministrica Asta Vrečko je dejala, da je Prešernova hiša zlasti v simbolnem smislu eden najpomembnejših slovenskih spomenikov. Vsaj enkrat v življenju jo obišče praktično vsak Slovenec, zato je prav, da ji tudi država da posebno vlogo in na tem prostoru ponudi sodoben muzej, ki bo odprt prostor za diskusije o preteklosti in tudi o današnjem času.

"Močno sem ponosna, da nam je uspelo ne le prenoviti hišo, ki je resnično potrebovala prenovo, ampak predvsem urediti sodoben interpretacijski kulturni center, ki govori o Prešernu, njegovi poeziji, življenju in času," je dejala ministrica, prepričana, da so na ta način uspešno posodobili Prešernovo Vrbo za 21. stoletje.

Da gre za izjemno pridobitev, je izpostavil tudi žirovniški župan Leopold Pogačar. "To je investicija v zgodovino in kulturo, predvsem pa investicija v prihodnost, namenjena tudi prihodnjim rodovom," je dejal. Ob tem je poudaril, da bo zaradi tega letošnje praznovanje kulturnega praznika še toliko bolj veselo.

V nedeljo bosta Prešernova rojstna hiša in interpretacijski center na široko odprla svoja vrata. Hiša, ki je bila zaradi prenove leto in pol zaprta, bo nato normalno obratovala dalje, interpretacijski center pa bo po nedelji svoja vrata odprl šele, ko bodo z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja Prešernovo rojstno hišo, urejene podrobnosti upravljanja tudi tega objekta. Ministrica računa, da bo to v kratkem.

Posebej je pohvalila razstavo, ki jo je pripravil Gorenjski muzej na čelu s kustosom Gašperjem Peternelom. Ta je pojasnil, da so s pridobitvijo novih prostorov v nekdanjem gospodarskem objektu lahko Prešernovo rojstno hišo izčistili vsebine: "Konservatorsko smo obnovili predmete, pri postavitvi pa smo se držali prvotne razstave, kot si jo je leta 1939 ob odprtju spominske hiše zamislil Fran Saleški Finžgar". Dodali so še mizo s poezijo in knjigo vtisov.

Povsem drugačna je razstava v gospodarskem poslopju. "Tam smo ustvarili svet, v katerem so se v otroškem času, se pravi med rojstvom in osmim letom, ko je Prešeren odšel od doma, dogajali sprehodi muz, ki so se zasidrale v Prešernovo podzavest in krepile njegovo ustvarjalnost," je povzel Peternel.

Asta Vrečko: "Pomen Prešernove domačije presega nacionalne meje"

Direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek je povedala, da nova stalna razstava odpira povsem nove dimenzije. Ocenila je, da smo z današnjim dnem Slovenci dobili neprecenljiv center kulture in poezije. "Ker Slovenci svojo identiteto pravzaprav na prvem mestu črpamo iz kulture, je to danes res en tak izjemen, prelomen, čudovit dan, saj smo Slovenci dobili eno zelo veliko darilo," je dejala Babšek.

Ministrica je prepričana, da pomen Prešernove domačije presega nacionalne meje, saj ima širši pomen tudi za zamejce in Slovence po svetu, pa tudi za evropsko dediščino. To je potrdila tudi namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Barbara Jermol Marcinčak, ki si želi, da Vrba postane prostor srečevanja, dialoga in kulture. "Naj bo to investicija v spomin, v ponos, v zgodbo o veri vase v Evropi in svetu sredi vseh viharjev," je dejala.

EU je prispevala glavnino sredstev za 2,9 milijona evrov vredno investicijo v Vrbi, in sicer prek načrta za okrevanje in odpornost. Kot je na današnji slovesnosti povedal minister za finance Klemen Boštjančič, je Slovenija iz omenjenega mehanizma prejela že preko 1,5 milijarde evrov.

Iz istega mehanizma prihajajo tudi sredstva za rekonstrukcijo stanovanjske hiše na naslovu Vrba 1. 1,2 milijona evrov vredna dela so že stekla in bodo končana junija, v objektu pa bodo gostinski lokal, galerija in prostor za umetnike, ki bodo v Vrbi iskali svojo muzo.

Kot je izpostavil župan, bo celovito zaključena celota postala epicenter kulture in bo ponujala lepo priložnost za razvoj kulturnega turizma. "Naslednji korak bo na nas, na lokalni skupnosti. Verjamemo, da bo naš zavod tako kot do sedaj tudi v prihodnje dobro skrbel za objekte in za ohranjanje Prešernovega duha. Storili bomo vse, da bomo vsi ponosni na ta kraj spomina in kulture, na ta kraj, ki predstavlja Slovenijo in slovenstvo," je dejal.

Ob tem računa, da bo država vsaj v začetni fazi pomagala pri stroških, saj se povečujejo obseg upravljanja in vsebin ter s tem tudi število zaposlenih.

Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman je prepričan, da bodo z novimi vsebinami in infrastrukturo obiskovalcem lahko ponudili čisto novo doživetje tega prostora. Število obiskovalcev Prešernove rojstne hiše pa, da bo z dosedanjih 19.000 do 20.000 letno naraslo na 22.000 in več.