Menu Item
Pod okriljem Mladinske knjige je na Pogovorni postaji Slovenskega knjižnega sejma (SKS) potekal pogovor o prihodnosti zvočnih knjig. Sodelujoči so povedali, da slovenski trg na tem področju zaostaja za globalnim, viden pa je trend naraščanja uporabnikov zvočne knjige. V 10 letih naj bi njihov delež presegel 20 odstotkov znotraj knjižne panoge.
Kot je na pogovoru, ki ga je moderiral Igor Harb, povedal Marjan Povše iz podjetja Audibook, beležijo konstantno rast, ki pa niha glede na zunanje dejavnosti. Trenutno se je rast nekoliko upočasnila zaradi ukinjenih subvencij s strani Javne agencije za knjigo.
Tihana Kurtin Jeraj iz Mladinske knjige Plus je omenila, da naj bi bilo lani okoli 150.000 uporabnikov zvočnih knjig, da pa število raste, čeprav točnih podatkov nimajo, ker sta na slovenskem trgu le dve večji založbi ponujata zvočnice. Zaenkrat se je za dober oziroma finančno vzdržen način izkazal naročniški sistem, saj je posamična prodaja zvočnih knjig izjemno nizka. Se bo pa verjetno po besedah Kurtin Jeraj v prihodnosti ta sistem spremenil.
Pri Beletrini Digital so izkušnje za zvočno knjigo črpali iz e-knjige in naleteli na podobne težave, je povedal tehnični direktor Beletrine Marko Hercog. Po njegovih besedah je vlaganje v zvočno knjigo investicija za prihodnost, ki pa je produkcijsko drago, saj so stroški zanjo precej višji od drugih formatov.
Vlado Motnikar iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – Ars je povedal, da zvočne knjige na RTV Slovenija nastajajo v sodelovanju med Arsom in založbo ZKP RTV Slovenija. Na radiu imajo posebne oddaje, na katerih berejo določene knjige, ki potem izidejo kot zvočne knjige pri ZKP; na leto nastane od pet od šest knjig.
Kakšne so “poslušalne” navade Slovencev
Sodelujoči so spregovorili tudi o “poslušalnih” navadah uporabnikov zvočnih knjig. Čeprav je malo raziskav, zlasti za slovenski prostor, naj bi veliko posameznikov zvočne knjige bralo na vožnjah, bodisi v avtomobilu ali na avtobusu in vlaku, čeprav tuje raziskave za zrele trge kažejo, da naj bi večina zvočne knjige poslušala doma, je povedala Kurtin Jeraj. Hercog je dodal še tretjo skupino uporabnikov, ki zvočne knjige uporabljajo kot beli šum oziroma za zvočno kuliso.
Na prvem mestu priljubljenosti vsi beležijo pravljice oziroma otroška dela. Pri tem so opozorili, da so interpretacije del v izvedbi dramskih igralcev radijske igre in ne klasične zvočne knjige. Za te je značilno, da jih bralci berejo nevtralno, so pojasnili. Pri tem so omenili, da je tudi izbira bralca pomembna, v tujini za branje najemajo celo znane osebnosti. Ponekod se javijo tudi sami avtorji, ki pa niso vedno tudi dobri bralci, so poudarili sodelujoči.
Med uspešnicami so tudi različni priročniki za samopomoč ter lažja žanrska literatura, pri Audibook pa imajo v zvočni knjigi celo študijsko gradivo, med drugim Rimsko pravo, ki velja za veliko uspešnico. Pri Mladinski knjigi Plus opažajo, da se priljubljenost rada preslika iz sveta tiskanih knjig, tako so tudi kot zvočne knjige iskane uspešnice na primer avtorjev Davida Zupančiča, Mihe Šaleharja in Marka Pokorna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!