Menu Item
Danes, 31. julija, obeležujemo prvo obletnico uradnega vpisa izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Plečnikova Ljubljana velja za fenomen urbane krajine 20. stoletja.
Nominacijo je pod vodstvom ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravila delovna skupina strokovnjakov, ki so jo sestavljali predstavniki omenjenega ministrstva in MAO ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Mestne občine Ljubljane in zunanji sodelavci. Pomembno so sodelovali tudi lastniki in upravljavci vpisanih Plečnikovih del ter drugi ključni deležniki.
Vodja delovne skupine za Unesco Špela Spanžel z ministrstva za kulturo je izjavi po vpisu na zasedanju v imenu Slovenije povedala, da se je “proces, ki je pripeljal do tega Unescovega priznanja, postopoma začel pred desetimi leti – sprva kot premislek o vrednotah Plečnikove dediščine, še veliko preden se je razvil v pripravo dosjeja nominacije”.
Dodala je, da so skupinska prizadevanja združila široka strokovna znanja, okrepila sodelovanje z lastniki in upravljavci ter jasne zaveze državnih in lokalnih oblasti, predvsem pa spodbudila skrbno oblikovanje osnovnega sporočila Plečnikove dediščine. “Verjamemo, da Plečnikova Ljubljana vzorno ilustrira pristop k dediščini, ki spoštuje dosežke preteklosti in snuje prihodnost po meri ljudi, zaradi česar še kako odseva sodobne pojme, kot so kakovostna arhitektura in grajeno okolje, upravljanje, trajnost, lepota in občutek za prostor,” je še povedala.
Koordinator delovne skupine za Unesco Tomaž Štoka iz MAO pa je povedal, da je “Plečnikova Ljubljana fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpis na Unescov seznam pa priznanje za kvalitete Plečnikovega javnega prostora ter tudi zaveza k sistematični skrbi njenih atributov”. “Plečnika je najverjetneje težko označiti kot modernega arhitekta, vendar po krizi modernizma od sedemdesetih let dalje ugotavljamo, kako aktualni in sodobni so bili njegovi pristopi. Njegov odnos do prostora ustvarja arhitekturno platformo, ki omogoča, da se s pretakanjem ljudi, prostorov in aktivnosti ustvarjajo novi pogoji družbene fluidnosti. Prebivalci in obiskovalci Ljubljane smo v mestu lahko soočeni z vedno novimi interakcijami in tako skupaj ustvarjamo nove potenciale urbanega življenja,” je še povedal Štoka.
Direktor MAO Bogo Zupančič je izpostavil, da je MAO kot koordinator nominacije Plečnikovih del za Unescov seznam postal ena vodilnih institucij pri preučevanju arhitektovih del, njegova vloga v tej smeri pa se povečuje in krepi.
“V muzeju so zaposleni strokovnjaki, ki so v večletnem procesu od samega začetka sodelovali pri nominaciji, prav tako muzej hrani obsežne arhive Plečnikovih študentov s številnimi originalnimi skicami in načrti arhitektovih del, ki so pomemben vir spoznanj pri preučevanju. Kot skupni upravljavec bo MAO v prihodnosti skrbel za koordinacijo deležnikov in odgovornih institucij na državni ravni, zbiral podatke in analize, poročal, izvajal in povezoval preučevanje, prezentacijo in promocijo ter skrbel za koordinacijo izvajanja del po priporočilih in zahtevah odbora za svetovno dediščino,” je še menil direktor MAO.
FOTO: Plečnikova hiša
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!