Menu Item
Iz zvitka, ki ga je pred skoraj dvema tisočletjema zasul pepel iz ognjenika Vezuv, je raziskovalcem uspelo razbrati nove osupljive podrobnosti o življenju izjemnega starogrškega filozofa Platona. Znanstvenikom z italijanske univerze v Pisi je namreč uspelo na novo dešifrirati odlomke s papirusnih zvitkov, ki opisujejo kraj pokopa starogrškega filozofa, podrobnosti njegovega suženjstva pa tudi zadnje ure njegovega življenja.
Na novo dešifrirani odlomki iz papirusnega zvitka, ki je bil po izbruhu Vezuva pokopan pod plastmi pepela, bi lahko osvetlili zadnje ure življenja starogrškega filozofa Platona, ene ključnih osebnosti v zgodovini zahodne filozofije.
Raziskovalci so v revolucionarnem odkritju v starodavnem zvitku našli in interpretirali doslej neznano pripoved o tem, kako je utemeljitelj platonizma in ustanovitelj atenske Akademije preživel svoj zadnji večer. Traktat opisuje, kako je Platon na svoj poslednji večer prisluhnil glasbi, ki mu jo je na flavto igrala trakijska sužnja.
Čeprav naj bi se Sokratov učenec na robu smrti boril z visoko vročino, je, kot izhaja iz nove interpretacije zvitka, vseeno zbral dovolj življenjskih moči, da je glasbenico kritiziral zaradi pomanjkanja ritma, izsledke raziskave povzema britanski Guardian.
V zvitku je med drugim zapisano še, da naj bi bil Platon pokopan na prav posebnem vrtu v Akademiji, tj. v prvi univerzi na svetu, ki jo je grški filozof leta 387 pred našim štetjem ustanovil v neposredni bližini Aten. Pred zadnjo interpretacijo raziskovalcev je bilo znano le, da je bil filozof pokopan nekje znotraj izobraževalne ustanove.
Profesor Graziano Ranocchia z univerze v Pisi, ki je vodil ekipo, odgovorno za odkritje in interpretacijo zvitka, je na predstavitvi rezultatov raziskave v neapeljski nacionalni knjižnici odkritje opisal kot “izjemen rezultat, ki bogati naše razumevanje antične zgodovine”.
“Zahvaljujoč najnaprednejšim tehnikam slikovne diagnostike lahko končno preberemo in dešifriramo tudi dele besedil, ki so se prej zdeli nedostopni,” je dodal.
Zakladi razkošne Vile papirusov
Iz zapisa na zvitku je raziskovalcem uspelo razbrati tudi nove osupljive podrobnosti o tem, kdaj in kam je bil Platon prodan v suženjstvo. Kot so ugotovili, je bil na grški otok Ajgina v Saronskem zalivu prodan bodisi leta 404 pred našim štetjem, ko so oblast na otoku prevzeli Špartanci, bodisi leta 399 pred našim štejem, tj. kmalu po smrti učitelja Sokrata.
“Doslej je veljalo, da je bil Platon prodan v suženjstvo leta 387 pred našim štetjem, in sicer med bivanjem na Siciliji na dvoru Dionizija I. iz Sirakuz,” je dejal Ranocchia.
Zdaj pa je raziskovalcem uspelo prebrati zaporedje skritih črk na več plasteh zvitka, ki so se stoletja lepile druga na drugo ter bile posledično neberljive. Prav ta možnost prepoznavanja posameznih plasti in njihovega prestavljanja po nivojih na prvotni položaj je bistveno pripomogla k oblikovanju kontinuiranega besedila.
Papirusni zvitek so našli že leta 1750, in sicer v razkošni vili v starodavnem rimskem mestu Herkulanej, ki je bilo povsem uničeno ob izbruhu ognjenika Vezuv leta 79. Ker so v vili, za katero verjamejo, da je pripadala tastu Julija Cezarja, našli veliko število karboniziranih zvitkov, se je najbolj znane razkošne vile iz Herkulaneja oprijelo ime Vila papirusov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!