Menu Item
V Galeriji Kresija bo od petka, 17. decembra, obiskovalcem na ogled razstava Asterix - rojstvo stripa. Razstava, ki je gostovala v mnogih evropskih mestih, bo v ljubljanski Kresiji predstavljena v prilagojeni različici, prikazuje pa likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od leta 1959 do danes doživel najpopularnejši junak evropskega stripa.
Galski junak Asterix je luč sveta ugledal 29. oktobra 1959 v reviji Pilote, dve leti kasneje pa je izšel tudi v prvem samostojnem stripu. Naklada prve izdaje je bila le 6. tisoč izvodov, od takrat pa je izšlo 39 samostojnih zgodb, prevedenih v 116 svetovnih jezikov in dialektov, in sicer v skupni nakladi 385 milijonov izvodov.
“Da bi si lažje predstavljali to količino, naj povemo, da vsi izvodi skupaj tehtajo okoli 13.512 ton, kar bi tudi Obelix težko dvignil,” pišejo v napovedi razstave.
Razstavo Asterix – rojstvo stripa je sicer pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih mestih. Slikovno gradivo, ki bo na ogled postavljeno vse do 11. januarja, prikazuje likovni razvoj, ki ga je med svojo dolgo potjo od nastanka do danes doživel eden najpopularnejših junakov evropskega stripa.
Pogled v zakulisje nastajanja stripa
Kot še pojasnjujejo organizatorji, je razstava sestavljena iz dveh ločenih, a povezanih celot. “Od prve pa do zadnje epizode spremljamo razvoj lika Asterixa in drugih likov iz galskih prigod. Prva prikazuje delo prvotnega avtorja za prvi album, zadnja pa delo njegovega naslednika za zadnji album iz Asterixove zbirke,” še pišejo v napovedi.
V prvem delu bodo tako na ogled postavljene skice in študije razvoja likov, ki bodo obiskovalcu omogočile vpogled v to, kako je strip nastal. Poleg risb so na ogled tudi kopije nekaterih originalnih tabel iz prvega albuma ter trojna primerjava originalne prve strani: črno-bela, originalna pobarvana in restavrirana, na novo pobarvana verzija.
V drugem delu razstave, ki nosi naslov Poglavarjeva hči, pa bodo obiskovalci lahko vstopili v risarski studio ter popukali v zakulisje nastajanja stripa. Ravno začasa gostovanja razstave v Sloveniji bo sicer izšel tudi zadnji album z istoimenskim naslovom. Strip je ilustriral naslednik Alberta Uderza Didier Conrad.
Razstavo sicer dopolnjujejo tudi različne izdaje stripa v slovenskem jeziku. Da je Asterix sploh pripotoval v Slovenijo, pa sta zaslužna Francoski inštitut v Sloveniji in založba Graffit. Pri razstavi sta kuratorsko sodelovala Rok Glavan in Samo Pureber.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!