Menu Item
Trije sindikati, ki poskušajo urejati položaj prekarnih delavcev v kulturi, so na današnji novinarski konferenci leto dni pogajanj z ministrstvom za kulturo označili za zavlačevanje. V četrtek so protestno zapustili sestanek, ker se osnutek dogovora, ki ga je predložilo ministrstvo, po njihovi oceni ne ujema z vsebinskimi rešitvami delovne skupine.
Sindikalna konfederacija Glosa-Zasuk in sindikat Sviz sta konec maja na sestanku z ministrstvom zahtevala, naj se do konca junija ali najkasneje v začetku julija sprejme sporazum, ki bi začel takoj urejati neplačevanja zunanjih izvajalcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju.
Predstavniki sindikatov Eva Matjaž, Miha Blažič – N’Toko in Andraž Mali so danes pojasnili, da jim je ministrstvo nedavno predložilo osnutek zahtevanega dogovora, vendar se ta po njihovih ugotovitvah v določenih točkah ne ujema z vsebinskimi rešitvami, o katerih so se pogovarjali znotraj pristojne delovne skupine, ki je bila za ta namen ustanovljena pred enim letom.
“Bolj kot nekatere nedoslednosti pri vsebinskih razlikah je skrb zbujal podan predlog, da bi dogovor po predlogu ministrstva stopil v veljavo šele z januarjem 2025, kar pomeni, da sporazum sploh ne bi opravljal dogovorjene premostitvene funkcije do uveljavitve uredbe, za sprejetje katere prav tako nimamo zagotovila,” je povedala Matjaž.
Sindikati namreč pričakujejo, da bi se položaj samozaposlenih v kulturi uredil s kolektivno pogodbo, za katero imajo, kot so izpostavili danes, pravno podlago tudi v novih evropskih smernicah. A po interpretaciji ministrstva bi za to potrebovali spremembe krovnega zakona v kulturi. Je pa ministrstvo v vmesnem času dalo v javno obravnavo spremembe in dopolnitve uredbe na tem področju, za katero se pričakuje, da bo na vladi obravnavana konec avgusta.
Kot je ocenil Blažič, so tako v letu dni prehodili pot, ki jih je pripeljala na začetek. “Smo brez kolektivne pogodbe, brez uredbe, brez premostitvenega sporazuma in brez usklajenih vsebin.” Vmes se je zaradi neplačevanja in podplačevanja revščina med samozaposlenimi še povečala, zato predloge ministrstva dojemajo kot “kupovanje časa”.
Sindikati nasprotujejo interpretaciji vlade, da samozaposleni za sklepanje kolektivne pogodbe potrebujejo dodatno zakonsko podlago, saj je to po besedah Malija konzervativnejše od smernic EU. Lani poleti so ministrstvu predložili tudi mnenje Luke Tičarja s Pravne fakultete, ki pravi, da se lahko samozaposleni v kulturi kolektivno pogajajo že po obstoječi slovenski zakonodaji.
“Zato ne le ministrstvo, ampak celotno vlado pozivamo, da upošteva evropski in slovenski pravni red ter začne nemudoma urejati področje prekarnega dela v Sloveniji, ki ga je dolgoletna fleksibilizacija, za katero je pomembno odgovorna tudi država, desetletja pospeševala,” je med drugim še dejal Mali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje