Menu Item
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je bilo nedavno vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, s čimer so skrbniki znanj dobili dodatno strokovno prepoznavnost. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je sicer eden od temeljev slovenskega gozdarstva. Pobudo za vpis je dala Občina Radlje ob Dravi, postopek pa je koordiniral Koroški pokrajinski muzej.
“Sonaravno gospodarjenje z gozdovi je celostna in najbolj zahtevna oblika upravljanja gozdov, ki zahteva posebna znanja o rastiščih in drevesnih vrstah, primernih zmeseh drevesnih vrst in vzgojnih oblikah gozda,” so v današnjem sporočilu za javnost poudarili na Zavodu za gozdove Slovenije.
Med najpomembnejšimi ukrepi nege gozda so izpostavili premišljeno sečnjo. Ta oblikuje primeren gozdni sestoj, ki omogoča razvoj domačih drevesnih vrst, nego preostalega gozdnega sestoja in varovanje gozdnih tal.
Kot pravijo na zavodu, so sonaravni gozdovi odpornejši proti ujmam in manj dovzetni za škodljive organizme ter po naravnih motnjah hitreje okrevajo.
Znanje in veščine o sonaravnem gospodarjenju z gozdovi se prenašajo z različnimi oblikami izobraževanja, za kar skrbijo različne gozdarske organizacije. Te samostojno ali skupaj s pedagoškimi in raziskovalnimi ustanovami izvajajo različne oblike izobraževanj za lastnike gozdov, skrbijo za strokovno izpopolnjevanje gozdarskih strokovnjakov in s pomočjo gozdne pedagogike prenašajo znanje na različne ciljne skupine, so pojasnili.
Organizacije, ki so si zavzemale za vpis v register – tega vodi ministrstvo za kulturo, so si enotne, da je to nova potrditev, da ima slovensko gozdarstvo bogata strokovna znanja in dolgo tradicijo upravljanja z gozdovi, ki najbolje posnemajo naravne procese v naravi.
Takšna ureditev od leta 1947 z zakonom prepoveduje golosečni sistem gospodarjenja, s čimer se daje velik pomen podrobnostim v gozdnih ekosistemih in oponašanju razvojnih procesov, ki se odvijajo v pragozdovih. “S takim načinom upravljanja, ki ne razlikuje gozdov glede na lastništvo, bomo še naprej usmerjali razvoj odpornih in raznovrstnih gozdov v dobro narave in ljudi,” pravijo na zavodu.
Sonaravno gospodarjenje z gozdovi sicer skupaj s trajnostnim in večnamenskim upravljanjem predstavlja tri stebre, na katerih temelji slovensko gozdarstvo, Slovenija pa je med vodilnimi državami v Evropi na področju sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Slavnostni dogodek ob vpisu bo potekal v začetku oktobra v občini pobudnici za vpis, Radljah ob Dravi. Poleg koordinatorja vpisa Koroškega pokrajinskega muzeja so pri pripravi gradiv sodelovali še Združenje za sonaravno gospodarjenje z gozdovi Pro Silva Slovenija, Zavod za gozdove Slovenije ter oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire ljubljanske Biotehniške fakultete.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!