Spremembe na vrhu založbe Beletrina: umik Mitje Čandra in Aleša Štegra

Založba Beletrina, ki bo prihodnje leto praznovala 30. obletnico obstoja, je še pred novim letom dobila novo vodstvo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, naj bi bile kadrovske spremembe usklajene z novo poslovno strategijo, ki se bo poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov usmerila še v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev.

S položajev sta tako odstopila dosedanji direktor Mitja Čander in programski direktor Aleš Šteger, ki sta se za to potezo odločila, da vodenje prepustita mlajši, bolj tehnološko usmerjeni generaciji, še piše v sporočilu za javnost.

V Beletrini so poudarili, da Čander in Šteger ostajata povezana z založbo kot soustanovitelja in svetovalca na področju programa, usmerila pa se bosta predvsem na sodelovanje z avtorji in knjižne izdaje. Na čelo založbe se vrača Alma Čaušević Klemenčič, direktorica Beletrine Digital in nekdanja izvršna direktorica Beletrine.

"Ključni cilj je dolgoročni razvoj in finančna stabilnost"

"Novi časi so pred nami. Svet se spreminja z digitalno hitrostjo in tako tudi založništvo. Z novo poslovno strategijo digitalizacije bomo še naprej krepili položaj vodilnega evropskega kulturno-literarnega središča. Beletrina je vsekakor več kot samo založba – je presečišče, kjer se kalijo nove generacije avtorjev in ustvarjalcev v kulturi," je ob prevzemu funkcije dejala Čaušević Klemenčič.

V založbi kot ključne uspehe nove direktorice navajajo njeno preteklo uspešno vodenje Beletrine, ustanovitev in vodenje Beletrine Digital, vodila je številne mednarodne projekte. Pred pridružitvijo založbi je delovala kot izvršna producentka in sodelovala pri izvedbi programa Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012. Je tudi članica upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije.

"Ključni cilj je dolgoročni razvoj in finančna stabilnost. Beletrina ostaja predana izdajanju kakovostne literature in kulturnim projektom, ki bogatijo slovenski kulturni prostor s poudarkom na trajnosti, vključevanju in raznolikosti," so ob imenovanju Čaušević Klemenčič še zapisali v založbi.

Časnik Večer ob tem še poroča, da je založba odpustila nekaj urednikov, nekaterim pogodbenim sodelavcem, ki so vodili Beletrinine projekte, pa so odpovedali sodelovanje. Kot še piše, so za stabilizacijo finančnega poslovanja najeli izvedenko za krizni menedžment in da naj bi bili rezi radikalni.

Težave so se kopičile že dlje časa

Ohranili naj bi zgolj programe, ki se neposredno pokrivajo s prodajo in subvencijami. Restrikcije naj bi med drugim doletele festival, ki je bil desetletja zaščitni znak založbe in je ob pripravi Evropske prestolnice kulture Maribor s partnerskimi mesti našel domicil na Ptuju - Dnevi poezije in vina.

Po poročanju Večera naj bi bilo sicer v poslovnem registru zabeleženo, da je Čander kot direktor založbe odstopil že 9. decembra.

Govorice, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, predvsem likvidnostnimi, naj bi se širile že nekaj časa, med drugim smo o tem pred nekaj meseci pisali tudi na N1 Slovenija. Septembra je tako Čander, takrat še v vlogi direktorja, dejal, da težave, s katerimi se soočajo, "uspešno premagujejo z optimizacijo poslovanja in iskanjem novih virov", v praksi pa se ti še vedno udejanjajo v obliki nekajmesečnih zamud pri nakazilu honorarjev zunanjim sodelavcem.

V javnosti je precej odmevala tudi nenadna ukinitev Beletrinine spletne knjižne platforme Biblos. Tedaj so na založbi pojasnili, da so narasli stroški vzdrževanja platforme, ob tem pa od Združenja slovenskih splošnih knjižnic niso prejeli nobenih sredstev, tako da je bila založba primorana zadnjih nekaj mesecev Biblos v celoti financirati iz lastnih sredstev.

"Ker Beletrina v letu 2024 ni prejela nobenih sredstev za vzdrževanje sistema, je bila štiri mesece prisiljena stroške, ki so že presegli 100.000 evrov, kriti sama – kar je ob drugih znižanjih javnih sredstev ogrozilo tudi naše osnovne programe," so pojasnili na založbi.

V Združenju slovenskih knjižnic pa so za takrat pojasnili, da so sodelovanje z Beletrino prekinili, ker niso mogli pristati na enostranski dvig uporabnine, ki bi ga morale plačevati knjižnice.

"Kot javne ustanove smo zavezani k enakopravnemu dostopu knjižnega gradiva ter odgovornemu upravljanju javnih sredstev, zato smo morali poiskati rešitev, ki bo dolgoročno finančno vzdržna in enaka za vse slovenske splošne knjižnice," je tedaj pojasnil Matjaž Eržen, predsednik združenja.

Kaj kažejo poslovni rezultati zadnjih nekaj let?

O slabih poslovnih rezultatih Beletrine poroča tudi časnik Večer. Težave naj bi se kopičile že več let, saj naj bi sodelavci Beletrine že dlje časa poročali o neplačanih honorarjih, enoletnih ali še celo daljših zamudah ali plačilih po izvršbah.

Kot kažejo podatki spletnega portala Ebonitete, je bil čisti poslovni izid Beletrine lani 2.874 evrov, leto prej 16.442 evrov, leta 2022 149.505 evrov, leta 2021 pa 205.665 evrov. Celotni prihodek je s 3.219.100 evrov leta 2021 zrasel na 3.609.510 in 3.784.895 evrov leta 2022 in 2023, leta 2024 pa je bil 3.282.507 evrov. Leta 2021 so imeli okoli 20 zaposlenih, medtem ko jih je lani bilo več kot 30. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je z 2.392 evrov lani padla na 1.413 evrov letos.

Omenjeni časnik ob tem še piše, da naj bi založba v zadnjih letih vzpostavila nekatere programe in dejavnosti, ki prinašajo finančne luknje in nimajo neposrednega finančnega kritja, ob tem naj bi bila Beletrinina knjigarna v Mariboru – z izjemo v času organizacije dogodkov – bolj ali manj prazna. Tudi založbina platforma Beletrina Digital se sooča s težavami, predvsem z majhnim številom naročnikov, kljub temu da je v lanskem letu dobila veliko evropsko finančno pomoč za razvoj.